"Ne motaj se mi kar naprej pod nogami!« Marta dvigne roko, toda Lučka se še pravočasno umakne. Tega je seveda vajena od doma.
Marta še nikoli ni bila tako čudne volje: s povezano nogo šepa naokrog, sede pa spet vstane, pusti, da se voda v kotličku povsem pokuha, se prestrašeno zdrzne ob najmanjšem šumu, ob vsaki malenkosti: ko pes zalaja, ko se Leni zahihita ... In potem izbruhne! Klofne psa, zabevska na sina, ki nato vse dopoldne sedi za mizo s tresočimi se ustnicami.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

