“Črna hiša stoji nekoliko zunaj mesta, na vrhu pečine z razgledom na morje. Toda v zadnjih letih so drevesa okoli hiše zrasla že tako visoko, da je skozi večino oken mogoče videti le še veje in listje temačnega bršljana, ki prerašča celotno hišo. Nekdo bi se ga moral pošteno lotiti in ga porezati, ampak tega ne stori nihče. V bršljanu nenehno nekaj šumlja, v njem živijo pajki in hrošči, v njem gnezdijo sove in druge nočne ptice. Sploh kdo živi v tej hiši? Ni videti, da bi.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

