Tako se začenjajo Lučkini dnevi v Črni hiši. Dva, trije, štirje dnevi počasi spolzijo mimo, prej dolgočasni in lepki kot strašni in čudaški.
Potem ko po zajtrku pomije posodo, ji da Marta vedro, krtačo in cunjo ter ji pokaže, kje naj se loti dela. Lučka na dolgih, prepišnih hodnikih dan za dnem drgne in čisti ploščice.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

