“Prebudi jo glas, ki reče ‘O’. Pod posteljo prodre bleda svetloba. Ko Lučka odpre oči, opazi še noge v rebrastih nogavicah in črnih čevljih, ki se sprehodijo vzdolž postelje. »O,« ponovi glas. »Torej se mi je vendarle sanjalo? Ali pa ne?« Noge zakorakajo k oknu, nekdo porožlja s kljuko. Okno se ne odpre. Čigave so že te noge? razmišlja Lučka. Zakaj nisem doma? Kaj že počnem tukaj? O ja. O ja, Marta.”To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

