“E-m-i-l-i-j-a. Že zna, poglej, s prsti piše po plastičnem kuhinjskem prtu. Tudi M-a-r-t-a že zna napisati in L-e-n-i, vidiš? Vse mu napiše, in čeprav Leni ne zna brati, njenim napisom sledi, kot bi bili neverjetno čudo.
P-l-a-v-u-t-e-k, napiše. »Edvard,« jo popravi Edvard. Tudi to zna, že naslednji dan.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

