“Edvard se noče več voziti z vozičkom. Nikoli več, si reče. Kako se je lahko pustil prepričati in odvrniti od svoje najpomembnejše naloge? Odpovedal je pouk in popoldne preskoči celo namakanje v kadi. Stati mora, stati in hoditi. Vadi ves dan. Povleče se pokonci in pade, znova se povleče pokonci, pa spet pade. Sam sebe zmerja in bodri: revše, mevža, ne odnehaj! Ne odneha.”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

