“Ko Lučka zjutraj pride na uro branja, se Edvard ne skriva pod posteljo, ampak leži na tleh sredi sobe. Premetava se in brca kot zajec v pasti. Na sebi ima nekakšen usnjen oklep z jermeni in pasovi, spodaj pa mu vstran štrli še nenavadno kepasto stopalo. Repna plavut se mu je obupno zapletla v pas, poln luknjic in zaponk, in fantič zdaj vleče in vleče zanje, a mu jih ne uspe odpeti.
»Plavutek? Kaj pa počneš?«”
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

