Marta je jezna. Že od daleč jih je slišala – škripanje vozička, vesele Lenijeve krike, lajež psov –, ampak ni šla pogledat ven. S hrbtom obrnjena proti jedilnici besno pomiva krožnike. Tudi ko jih sliši vstopiti in deklica oklevaje reče »Živjo«, se ne zasuka. Njene roke še naprej drgnejo krožnik v milnici, čeprav je čist, da se kar sveti.
»Takole,« počasi reče. »Se. Pa. Nisva. Zmenili!«
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

