Palestinske sanje | Palestinian Dreams: Mohamed Gazal Shawish, 24 let

Iz knjige Palestinske sanje | Palestinian Dreams (Sanje, maj 2024)
Bere Nada Vodušek, video Rebeka Bratož Gornik

Mohamed Gazal Shawish, 24 let

Moj dom je v Starem mestu.
To je kraj, kjer lahko počivam in preživljam čas z družino.
Rad obiskujem vrata Damask, saj je to edini kraj v Jeruzalemu, kjer se dobro počutim.
Biti Palestinec pomeni biti ponosen.
Ponosen sem, da sem se rodil tukaj, kot Palestinec, kot musliman, v Starem mestu.

Mohamed Gazal Shawish, 24 let

Moj dom je v Starem mestu.
To je kraj, kjer lahko počivam in preživljam čas z družino.
Rad obiskujem vrata Damask, saj je to edini kraj v Jeruzalemu, kjer se dobro počutim.
Biti Palestinec pomeni biti ponosen.
Ponosen sem, da sem se rodil tukaj, kot Palestinec, kot musliman, v Starem mestu.

*

Palestinske sanje / Palestinian Dream

Leta 2018 sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Iz teh semen je letos v založbi Sanje vzklila dvojezična knjiga Palestinske sanje/Palestinian Dreams. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov. 

Knjiga Palestinske sanje je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevedeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.«
– Barbara Vodopivec, urednica

»Preprosta definicija sožitja med Palestinci v tem delu sveta ima tri stebre: ljubeč odnos do zemlje, kjer živijo; močni medsebojni odnosi in zavest o skupnosti; in – najbistvenejše – globoka ponotranjena zavest enotnosti z edinstvenim, nepremagljivim življenjem. Mnogi so v intervjujih spregovarjali o koncu kolonializma in okupacije; izrazili sanje, da bo nekega dne prišlo do miru in sožitja med ljudmi, ki trenutno živijo na tej zemlji.«
– Bojan Brecelj, fotograf