“Keramet Mumî Keşke Memiş Efendi je bil zelo bister in sposoben. Vsako noč se je bojeval z drugo skupino demonov. Plezal je na gore, na katere si ni upal plezati nihče drug, v mislih je hitro razvijal teze, a ko je kakšno razvil, ga je začela dolgočasiti. Če je hotel, je lahko iz kamna iztisnil kri ali naredil, da je kolo usode obstalo. In ko je ubogo kolo usode pustil stati, ga je prevzela strast na grešnih skrivnih krajih. Vsi so vedeli, da redno obiskuje hiše na slabem glasu. Po govoricah sodeč je rad poslušal zgodbe rednih strank in prodajalk ljubezni; za zgodbe, ki jih je slišal, in za užitek, ki ga je bil deležen, je delil zlato.”
Romaneskno tkanje najbolj prepoznavne turške sodobne romanopiske je prepleteno s slovarskimi zapisi in zgodbo o nenavadni predstavo čudakov, ki se je odvila v Istanbulu konec 19. stoletja. Duhovito napisan roman prevprašuje ustaljene kanone in se igra s pojmovanji lepote in grdote, kot bi bilo oboje Rubikova kocka. Pisateljica v njem lahkotno preigrava vidike človeškega zaznavanja, potrebe po opazovanju in po tem, da smo videni, obenem pa na ganljiv način raziskuje škodo, ki jo lahko povzroči naša na videz nedolžna želja, da skozi pogled presojamo, sodimo in obsodimo soljudu. V dobi kričečih podob, umetne »inteligence« in velikih iluzij je roman še posebej aktualen.
- Kategorija
- Zgodbe

