Lučka sedi na robu ribnika in noge namaka v vodo. Od vročine, ki pritiska na vrt, se nikomur nič ne ljubi, samo Plavutek je neumoren. Ta skače dvojni salto, pa še enkrat in še enkrat, dokler ni skoraj trojni. Lučka se vsakič boji, da bo z glavo udaril ob marmornati rob ribnika, vendar se to ne zgodi.
»Plavutek,« reče, »si ne bi malo odpočil?«
To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.
- Kategorija
- Pravljice

