MISEL: Upanišada Švetašvatara. Drugo poglavje. Deseta mantra.

74 Ogledi
Objavljeno

NA RAVNEM, ČISTEM ZATOČIŠČU, BREZ KAMENJA, OGNJA, PESKA, ZVOKOV, VLAGE IN DRUGIH PODOBNIH STVARI, KI JE PRIJETNO ZA UM IN KI NE VZNEMIRJA OČI, V JAMAH, ZAŠČITENIH PRED VETROM, (TAM) JE TREBA VADITI.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Kategorija
Sanje | Misel
Vpiši se ali Se registriraj da lahko komentiraš.
Bodite prvi, ki boste komentirali