Prepovedano srečanje: odvetnik Domen Gorenšek in dr. Sabina Senčar

V torek, 30. maja ob 19. uri pripravljamo pogovor ob izidu knjige Pisma iz distopije.
Naša gosta bosta avtor knjige odvetnik Domen Gorenšek ter zdravnica Sabina Senčar, dr. med.

Oba sta se v zadnjih letih s tehtnimi kritičnimi premisleki in pogumno držo zoperstavila procesom, ki so v zadnjih letih silovito zajeli Evropo, vključno s Slovenijo.

Živimo v času, ko je kritično motrenje procesov, ki so znova pripeljali Evropo na rob uničenja, postalo nezaželeno in celo prepovedano. Smo na točki, ko se celo natančno in dokumentirano sklicevanje na preverljiva dejstva ima za nekaj nezaslišanega in družbeno nesprejemljivega,  kar ogroža »državno varnost«, se vse pogosteje vzporeja s »terorizmom« in kar je zato treba odločno in najstrožje prepovedati. V teh procesih se skuša utopiti, izničiti in izbrisati celotno znanje in izkušnje, ki so jih evropska ljudstva pridobila skozi stoletja nasilja; tako kot je bilo v nacistični Nemčiji prepovedano preizpraševati tedaj »nesporno najnaprednejšo nemško znanost in medicino«, tako se danes od nas pričakuje, da pod nobenim pogojem ne preizprašujemo »stroke«, »znanosti« in celo ne odločitev na področju »prava« ter »politike«. Z nalepko »teoretik zarote« se odpravlja vsako kritiko obstoječega establišmenta. Najbolj odgovorni kritični misleci, filozofi, teologi, pravniki, strokovnjaki, pisatelji in pesniki postajajo, tako kakor v vseh obdobjih totalitarnih režimov, nezaželeni, prepovedani glasovi, ki jih je na vsak način treba utopiti v konceptu »nove družbe«, v kateri ni več nobenega prostora (razen navidez) za demokracijo, za človekove pravice, za razumnost. 

Knjiga odvetnika Domna Gorenška je izredna knjiga zato, ker je nastala sredi izrednih razmer, ki so v zadnjih letih zavladale na področju politike, zdravstva, prava in človekovih pravic. Izredna je tudi po dosledni, kritični obravnavi izredno problematičnih vidikov dogodkov v zadnjih letih.

»Če ne bi bilo odvetnika Gorenška, bi Slovenija, kot se to sicer dostikrat dogaja, ostala prazna odmevna komora, ljudje pa ne bi bili niti obveščeni o pravnem vidiku, oprostite, svinjariji, ki ji v zgodovini človeštva ni primere« je ob izidu knjige zapisal nekdanji sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice, dr. Boštjan M. Zupančič. 

Na dramatičnost situacije je nedavno odločno opozoril tudi eden najuglednejših, a obenem najbolj prepovedanih in iz javnosti docela izključenih kritičnih mislecev, Tomaž Mastnak. Podobno na nevarnost situacije s svojimi knjigami in številnimi nastopi opozarja pater Karel Gržan, ki uživa zaupanje večine Slovenk in Slovencev. 

Kdo bi si mislil, da bomo – po nepopisnih strahotah prve in druge svetovne vojne ter ob nenehnem stopnjevanju nasilja v permanentno vojno, ki je očitno »naravno stanje zgodovine« po meri imperializma – ponovno dospeli do točke, kjer bo postalo prepovedano svobodno sanjati, misliti, preučevati in delovati?

Kdo bi si mislil, da se bo od nas pričakovalo in celo zahtevalo, da moramo neomajno zaupati izrojenosti »pameti« in »znanosti« gospostva, ki si je dovolilo vreči atomski bombi na prebivalstvo Nagasakija in Hirošime  ter za to nikdar ni odgovarjalo?