Mila Kačič: Ob moji krsti

257 Ogledi

  • Hvala! Deli ga s svojimi prijatelji!

    Ta videoposnetek vam ni bil všeč. Hvala za povratne informacije!

Sanje
Objavljeno

Pesem iz zbirke Skoz pomladni dež bom šla. 

Recitira Nada Vodušek.

Produkcija Sanje.tv | https://linktr.ee/sanje.si

 

OB MOJI KRSTI

 

I

 

Molčeč in tog stojiš ob moji krsti.

Zakaj tako si bled in onemel?

Mar nisi vedel, ko se bo jasmin ospel,

še mene našel boš v trohneči vrsti.

 

Takrat, ko sem brezskrbna se smejala

prikriti grozi, ki v pogled ti je planila,

takrat, ko sem svoj prvi »ja« dahnila,

mi smrt je čelo že zaznamovala.

 

Tako so mrzle roke, trdi moji prsti.

Še veš, kako sem tvoje kodre mednje ujela?

Na ustih mojih klepetavih je beseda okamnela.

 

Le na očeh poljubov tvojih so sledovi,

na belo platno rdeči vezeni cvetovi …

Zato si nem in bled ob moji krsti.

 

 

 

II

 

Le naj nikar ti roka ne trepeče!

Premnogih otrdele črte si narisal

in zdaj, ko mene Bog je v knjigo mrtvih vpisal,

še moje lice vtisni na papir.

Saj ni temà, glej, saj gorijo sveče,

črn zastor na obraz mi sence meče,

v teh temnih sencah našla sem svoj mir.

 

Poglej, kako me smrt je upokojila!

Ah, prelepó je táko spanje spati.

Nič več se mi ni treba bolečine bati,

kot izgubljena več ne bom blodila.

 

Poglej, kako me smrt je upokojila!

Ne smejem več se in nič več ne jočem.

A nekaj vendarle je pozabila:

zatisnila mi ni oči,

da vidim tvojo roko, ki drhti …

 

Zdaj čakam in s pogledom prosim,

da tvoja draga usta bi dahnila

besedo, ki si pel jo, ne govoril.

Daj, tiho in sladko kot včasih

me pokliči: Mila!

Kategorija
Sanje | Poezije
Vpiši se ali Se registriraj da lahko komentiraš.
Bodite prvi, ki boste komentirali