MISEL: Upanišada Švetašvatara. Deveto poglavje in razprava.

59 Ogledi
Objavljeno

TISTI, KI VE, IN TISTI, KI NE VE, GOSPODAR IN
SLUŽABNIK, STA OBA NEROJENA, IN TA (SILA), KI URESNIČUJE CILJ ZEDINJENJA UŽIVALCA Z UŽIVANIM, JE PRAV TAKO NEROJENA. OB SPOZNANJU TEGA TROJNEGA BRAHMANA POSTANE SEBSTVO NESKONČNO, UNIVERZALNO IN NEDEJAVNO.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Kategorija
Sanje | Misel
Vpiši se ali Se registriraj da lahko komentiraš.
Bodite prvi, ki boste komentirali