MISEL: Robert Simonišek, Ameriška noč. Elegija za glasbo.

115 Ogledi
Objavljeno

“Glasba ne ustvarja nujno novih občutij, temveč intenzivira tista, ki so že v nas, jih poglablja in morda potisne čez rob, premišljujem. Morda nobena druga umetnost ne seže tako neposredno v samo srž čustev kot ta »zamrznjena arhitektura«. Zaradi vseh njenih skrivnosti s še toliko večjim pričakovanjem stojim pred največjim ameriškim muzejem rock glasbe, ki je v nedeljo popoldne videti bolj obiskan kot preostanek mesta.”

Izlet med glasbene spomine iz zbirke esejev Ameriški noč, ki je intelektualno potovanje skozi ZDA – od muzejev in knjižnic do velemest in avtocest. Pripovedovalec, umetnostni zgodovinar, ne išče turističnih znamenitosti, temveč sledi lastnim asociacijam, umetnosti, spominom in srečanjem. Skozi osebno izkušnjo odkriva razlike med Evropo in Ameriko, se sooča z lastnimi strahovi, opazuje ameriško kulturo in išče odgovor na vprašanje: Kaj ostane, ko odvzamemo vse nepotrebno?

Kategorija
Misli
Vpiši se ali Se registriraj da lahko komentiraš.
Bodite prvi, ki boste komentirali