Jani Kovačič: Die Gedänken sind frei / So misli proste

6 Ogledi

Hvala! Deli ga s svojimi prijatelji!

Ta videoposnetek vam ni bil všeč. Hvala za povratne informacije!

Objavljeno Jun 2, 2024

Die Gedänken sind frei / So misli proste
(nemška ljudska – študentovska)

Sem zdaj okovan, uklenjen v verige,
se rešit ne znam odrešit te brige.
Telo in vsi čuti v ječi so kruti –
za to mi ni mar – le da misli proste 'mam.

Saj so misli proste nam, le kdo jih ugane?
So v noči sence pram, le kdo jih ujame?
Ne lovec iz preže, nihče ne prestreže,
njih trud je zaman, saj so misli proste nam!

Spomine duha – nihče mi ne sname,
ne volje, željá – nihče mi ne vzame,
četudi ne rečem, si mislim kar hočem
tako naj ravnan, da so misli proste nam!

Čeravno bom kdaj pristal v temni ječi,
še tak direndaj, ne muke v nesreči,
ne zlomijo me ne, ker misel predre vse!
Vsak zid bo zmendran, saj so misli proste nam!

Moderen je čas drugače zastavil,
Reklamni je pas vse misli podavil;
povsod algoritmi, nategi očitni,
si kupljen, prodan, so res misli proste nam?

Daj zdaj spomni se – le kaj smo hoteli?
Zato spomni se – zakaj smo živeli?
Svoboda, pravica, enakost, resnica,
ostal bom vzravnam, če so misli proste nam!

----------------------------------------------------
Prepričanje, da misli ni moč uganiti, izhaja že iz antike, čeprav je verjetno še starejša. V nemškem prostoru jo zasledimo najprej okrog leta 1200 pri minezengerju Waltherju von der Vogelweideju.

Besedilo je bilo prvič objavljeno na letakih v Švici okoli leta 1780 kot razgovor med zapornikom in njegovo ljubo. S prevodm prve kitice se tudi naša pesem prične. Melodija je nastala med leti 1810 in 1820. Povzeli so jo študentje in napisanih je bilo nebroj variant. Postala je njihova himna in klic proti cenzuri in zatiranju svobode. Pomlad narodov 1848 je temeljito spremenila ustroj Evrope, a ta revolucionarna pesem je počasi tonila v pozabo.

Obudil jo je Gustav Mahler 1898 v svojih priredbah ljudskih pesmi za glas in orkester. Ponovno oživi kot protestna pesem proti nacizmu, kjer simbolizira upor proti potvarjanju in prisvajanju nemške zgodovine. Pete Seeger jo je leta 1950 posnel. V nemškem prostoru so jo uvrstili med pesmi za otroke. Narejenih je ogromno različnih priredb za razne glasbene sestave. Posneta je na preko 200 ploščah in CD-jih. Leta 2015 je bila pesem ena nosilni na protestu v okviru akcije "Je suis Charlie" v podporo časopisu Charlie Hebdo (Tedenski Čarli, satirični časopis) in svobodi izražanja.

Naša varianta povzema prvo kitico po prvi objavi iz XVIII. stoletja, naslednje tri so iz študentskih variant XIX. stoletja, predzadnja je dodana kot sodoben komentar XXI. stoletja in zadnja – poziv v maniri XIX. stoletja.