Priporočeno

Vojna in mir | Andrej Bolkonski | 1. del

Vojna in mir | Война и мир | War and Peace (S1 E1)
455 Ogledi
Objavljeno

Film redke in izjemne vizualne veličine. Če je avtor, Lev Tolstoj, s svojim mnogočnim romanom označil edinstveno literarno obliko ruskega romana, potem je Bondarčukova priredba daleč najbolj pretanjen prevod Tolstojevega veličastnega dela v film. Vojni in mir sestavljajo štirje celovečerni deli. V nastajanje je bilo vpletenih več kot 10.000 igralcev, desettisoče statistov. Gre za eno najzahtevnejših in najdražjih filmskih produkcij vseh časov. 

Posebej osupljivo je, da je tako globoko človeški film, ki se ne ustavlja tdi pred najzahtevnejšimi vprašanji vere in religije, nastal v okviru Sovjetske zveze, za katero naj bi veljalo, da je povsem ujeta v enoumje komunistične ideologije.

Film je MOS film pred leti restavriral, ga opremil z angleškimi podnapisi in omogočil brezplačen ogled v visoki resoluciji na svojem Youtube kanalu. 

Od tam ga tudi povzemamo. Slovenskih podnapisov žal nimamo. 

 

FILM Vojna in mir | Война и мир |  War and Peace

Režiser: Bondarčuk Sergej

Scenaristi: Sergey Bondarchuk, Vasilij Solovjov

Skladatelj: Vjačeslav Ovčinnikov

Operater: G: Petritsky Anatoly

Oblikovalci produkcije: Mihail Bogdanov, Genadij Mjasnikov, Said Menjaščikov, Semjon Valjušek, Aleksander Dihtar

Igralska zasedba: Oleg Efremov, Oleg Tabakov, Vjačeslav Tihonov, Mihail Vorobjov, Sergej Bondarčuk, Kira Golovko, Anastazija Vertinskaja, Vasilij Lanovoj, Irina Skobceva, Ljudmila Saveljeva

- Velika zlata nagrada S. F. Bondarčuku na IV. mednarodnem filmskem festivalu v Moskvi (1965);

- glavna nagrada "Zlata glava Palenque" in diploma na VIII. festivalskem pregledu filmov v Acapulcu (Mehika) (1965); - častna diploma S. F. Bondarčuku na XXVI MFF v Benetkah (1965);

- častna nagrada za kompleksne premike filmske kamere med snemanjem in diploma zanjo na V. mednarodnem tekmovanju tehničnih filmov na VII. kongresu UNIATEK v Pragi (Češkoslovaška) (1966);

- najvišja nagrada "Pearl" za najboljši film na tekmovanju japonskega združenja ljubiteljev kina "Roei" (1966);

- "oskar" Ameriške akademije filmskih umetnosti v Los Angelesu (ZDA) za najboljši tuji film leta 1968 (1969);

- prva nagrada za najboljši tuji film za leto 1968, ki jo podeljuje Združenje filmskih kritikov iz New Yorka (ZDA) (1969);

- nagrada za leto 1968. za najboljši neangleški film Združenja tujih novinarjev Hollywooda (ZDA) (1969);

- diploma za udeležbo na IX. mednarodnem filmskem festivalu v Delhiju (Indija) (1983)

Vpiši se ali Se registriraj da lahko komentiraš.
Bodite prvi, ki boste komentirali