Vir: spletna stran Tatjane Jamnik, avtorice zapisa oz. prevoda
VIDEO IN PREPIS. Učna ura iz geopolitike. Kaj je unipolarni red? Kdo je na njegovem čelu in kakšni so njegovi cilji? Ga je mogoče odpraviti? Kako daleč je uspelo priti globalni večini pri tem, da nadomesti dolar in ustvari novo razvojno arhitekturo, ki bo nadomestila neokolonialistični red? Kako lahko kot posamezniki konkretno pripomoremo h gradnji Mednarodne mirovne koalicije?
6. avgusta, na dan, ko se spominjamo japonskih mest Hirošime in Nagasakija, na kateri so ZDA leta 1945 vrgle atomsko bombo, bodo po vsem svetu organizirani shodi za mir. Pridružimo se Mednarodni mirovni koaliciji in organizirajmo shode po vsej Sloveniji!
Video s slovenskimi podnapisi
Izvirnik: Time to Break Up the Evil Empire! LaRouche Organization, 30. 6. 2023.
Prepis
Sem Harley Schlanger iz LaRouche Organization, z novicami z dne 30. junija 2023.
Znašli smo se v strateški situaciji, ki se zelo hitro odvija, in sicer v dve povsem nespravljivi smeri. Na eni strani je vojna frakcija Nata, ki se zavzema za permanentno vojno, da bi obranila unipolarni red. Na drugi strani je vzniknil alternativni sistem globalne večine.
Mnogi sprašujete, kam gre ta boj in kaj lahko storite. Zato bom pri prvi temi združil več vaših vprašanj in vam skušal odgovoriti tako, da vam olajšam premislek, kako ravnati v tem izrednem trenutku krize.
Kaj je unipolarni red?
Začnimo s prvim vprašanjem: Kaj pomeni izraz unipolarni red oz. red, ki temelji na pravilih? Gre za nedavni razvoj globalnega imperija. Po drugi svetovni vojni je bilo obdobje, ki ga je definiral Churchill. Po jaltskem sporazumu se je vzpostavila delitev na Vzhod in Zahod, pa tudi na Sever in Jug. Na Sever kot napredno, razvito območje in Jug kot revno, kolonialno in postkolonialno območje, oboje pa je nadaljevanje poskusa ohranitve neokolonialnega sistema.
Po letu 1991, ko je razpadla Sovjetska zveza, so neokonservativci in neoliberalci na Zahodu razglašali, da je Sovjetska zveza propadla, ker je neoliberalni model zmagal. Gre za idejo o koncu zgodovine, o kateri govori Francis Fukuyama: da se je zdaj boj med različnimi sistemi končal, da obstaja en sam sprejemljiv model za katerokoli državo, da ga morajo sprejeti vse države in da je ta model tisto, kar določa demokracijo. To pa pomeni podrejenost unipolarnemu redu. Odpovejte se državni suverenosti, da boste postali član kluba.
To ni le edini sprejemljivi red, temveč ga je treba sprejeti – če ne, sledijo posledice. Kakšne so te posledice? To je lahko ekonomska vojna, ki obsega prekinitev kreditiranja in sankcije, če navedem dva primera. Omenimo lahko tudi zavezo zahodnih vlad in NVO, da financirajo t. i. demokratično opozicijo. Tj. če ima država suvereno vlado, ki na prvo mesto postavlja interese ljudstva, obvelja za avtoritarno in je deležna napada. Napad vključuje financiranje t. i. demokratične opozicije, da bi sprožili barvne revolucije, izvedli državne udare, kakršen se je zgodil na majdanu v Ukrajini, atentate in vojno.
Zdaj si želijo permanentno vojno, ki bi omogočila neokolonialno ropanje. Prav to je mišljeno z izrazom unipolarni red, kar Blinken bedasto imenuje red, ki temelji na pravilih. Bedasto zato, ker si pravila lahko sproti izmišljuješ in koristijo zgolj ozki kliki močnih držav, ki zastopajo interese manj kot 1 % svetovnega prebivalstva, razred multimilijonarjev, v nasprotju z interesi drugih. To je torej unipolarni red.
Kaj je premik k novi razvojni arhitekturi?
Drugo vprašanje je s tem povezano. Kaj je premik k novi razvojni arhitekturi? Govorimo o novi strateški, razvojni arhitekturi.
Kaj se dogaja? Ves čas potekajo bilateralna in multilateralna srečanja. Pri tem sodelujejo razne države, npr. Kitajska, Savdska Arabija, tudi Turčija se srečuje z vrsto držav itn. Toda osredotočimo se na nekaj večjih.
Pravkar se je zgodilo srečanje vodilnih vlad globalne večine, tistih, ki jim Sergej Lavrov pravi globalna večina, da bi pripravili dnevni red za septembrski vrh G20. V okviru G20 so države G7, ki si mislijo, da predstavljajo interese vseh – to je unipolarni red.
Toda čedalje glasnejše postajajo druge države v G20, ki ne sledijo diktatom G7. In številne izmed teh držav so se pravkar sestale. Tam je bil Sergej Lavrov, sodelovali pa so tudi veleposlaniki iz Argentine, Brazilije, Kitajske, Indonezije, Mehike, Savdske Arabije, Južnoafriške republike in Turčije. Če pogledate število prebivalcev pa tudi BDP teh držav, so na isti ali višji ravni kot G7.
Prav to je premik, ki se dogaja. Njihovi voditelji postajajo samozavestnejši. Ustanavljajo nove institucije za mednarodno trgovino, naložbe in politično sodelovanje.
Vrh G20 bo 9. septembra v New Delhiju, vodili ga bodo Indijci. To bo priložnost, da se zadeve premaknejo naprej. Še prej, 22.–24. avgusta, pa bo vrh BRICS v južnoafriškem Johannesburgu.
Kar se dogaja s temi ustanovami in z državami globalnega Juga, s temi antikolonialnimi silami, je to, da sprejemajo ideje o finančni reorganizaciji, za katere se je 50 let zavzemal Lyndon LaRouche. Ta je napisal veliko člankov o razvojnih projektih, temelječih na napredku znanosti in tehnologije, katerih namen je povečati produktivnost in vrednost dobrin fizične ekonomije. Ta LaRouchev prispevek je zdaj v središču teh razprav.
LaRoucheva ideja je bila, da je treba okrepiti sodelovanje, sodelovanje med suverenimi državami, ki vključuje mednarodno trgovino in naložbe, pri čemer poudarjajo fizično ekonomijo, in ne terciarnega sektorja, npr. turizma, ali kopičenja dolga. Pri tem je pomembna obojestranska korist, delovanje v korist drugega.
LaRouche je izpostavil idejo o Rusiji, Indiji in Kitajski kot treh velesilah, ki so zunaj unipolarnega reda. Iz tega je kasneje nastal BRICS [ime vsebuje angleške začetnice držav, ki so LaRouchevo pobudo začele udejanjati: Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska in Južna Afrika]. To temelji na premiku h globalni ekonomiji, ki sloni na multilateralnem sporazumu med suverenimi državami.
To ni globalizacija, kot večina že ve. Globalizacijo namreč določajo korporativni karteli, ki obvladujejo zahodno finančno-ekonomsko politiko in so v službi unipolarnega reda, ki noče suverenosti.
V reviji Fortune sem našel zanimiv članek, ki je bil objavljen 25. 6., z naslovom Kako dolgo bo dolar obstal kot svetovna valuta? Avtor je resda skeptičen glede valute, s katero bi BRICS nadomestil dolar, a kot kaže, se zahodni analitiki vedno bolj zavedajo, zakaj se države odločajo za dedolarizacijo.
Dedolarizacija pomeni uporabo nedolarskih valut pri čezmejnih transakcijah, mednarodni trgovini, naložbah itn. Centralne banke valutne rezerve premeščajo z dolarja, ki je še pred kratkim tvoril 90 % valutnih rezerv na svetu, in prehajajo na zlato, juan, košarico valut, medtem ko napredujejo proti t. i. dedolarizaciji.
Narašča uporaba BRICS-ovega mehanizma za sodelovanje med bankami, da bo nadomestil sistem SWIFT, ki se je za čezmejna plačila in naložbe uporabljal prej. SWIFT je postal politično sredstvo, kot pravijo nekateri, je z uvedbo sankcij postal orožje proti Rusiji. Namesto da bi se vdali, so Rusi in drugi začeli razvijati alternative, npr. nacionalne valute pri mednarodni trgovini. To je lepo izrazil predsednik Kenije, ki je pred kratkim rekel Macronu: »Zakaj bi morali v Keniji kupovati dolarje, da bi plačevali blago, ki ga kupujemo v drugih državah? Čemu ne bi uporabljali svojih valut?«
Tako začenjajo razmišljati na globalnem Jugu. Vidimo torej premike v to smer. Kot rečeno, se bliža vrh BRICS, septembra bo vrh G20 … Najbrž se bo zgodilo še marsikaj. To bomo pokrivali. Ker smo bili pri začetkih tega gibanja in ga oblikovali, pri LaRouche Organization najbolje poznamo smer razvoja.
Mednarodna mirovna koalicija
Za konec pa še vprašanje, ki verjetno odraža čustva mnogih, od Maifrede Angele iz Italije. Piše o svoji jezi in frustraciji, o lažeh in cenzuri v medijih, o hipokriziji, dvojnih merilih v odnosu do Putina itn. Sprašuje, ali bi lahko organizirali konferenco in povezali voditelje, da ustanovijo mirovno gibanje, mednarodno mirovno koalicijo.
Oprostite, ampak le kaj pričakujete od medijskih kartelov? Ti so del korporativnih kartelov, katerih namen je varovati unipolarni red, ki zdaj propada. To počnejo tako, da ljudi spravljajo v malodušje. Prepričujejo vas, da ste nemočni, da ni nobene alternative. Da ste, če zavračate idejo »vse po istem kopitu«, teoretik zarote, nori, Putinova marioneta. To je glavni namen osrednjih medijev. Glavno je, da se ne uklonite! Ne dovolite jim imeti v oblasti vašega uma.
Povzel sem, kaj se dogaja zunaj tega sistema. Dogaja se iz dneva v dan, z voditelji držav iz Azije, Afrike in Južne Amerike. Če živite v državi, ki jo obvladuje unipolarni red, v kateri od držav Nata, Five Eyes (veliko vas je iz Avstralije in Kanade, Nove Zelandije), če ste frustrirani – poiščite somišljenike!
Ko govorimo o globalni večini, celo v državah, ki jih obvladujejo korporativni karteli, naraščata frustracija in jeza v odnosu do vlad. Poglejte situacijo v Franciji. Kar se je začelo kot protest po policistovem umoru mladeniča (kar je bil najbrž odraz določenega institucionaliziranega rasizma), je postalo eksploziven upor. Zakaj? Ker imajo mladi občutek, da nimajo prihodnosti in da jih vlada ne posluša. Macron je kljub milijonom ljudi na ulicah, ki so protestirali proti pokojninski reformi, to reformo izvedel. Takšna nedemokratična politika v t. i. demokracijah vzbuja strahovito jezo in odpor.
Treba se je organizirati. Ne kot besna anarhistična drhal, povezati se moramo kot ustvarjalna bitja, da ugotovimo, kako naj zgradimo sistem, ki temelji na dragocenem potencialu vseh ljudi. Vsi smo smrtniki, toda vsi imamo višji smisel. In ta smisel je sodelovanje z drugimi ljudmi, da bi zgradili pravične in poštene sisteme, ki zastopajo interese vseh.
Ne dovolite si, da bi se utapljali v frustraciji ali izbruhnili od jeze. Povežite se v dialog z vsemi, lahko uporabite gradivo, ki ga ustvarjamo pri LaRouche Organization in Schillerjevem inštitutu, da pokažete alternativo. Delite naše videoposnetke, pripravite ljudi k premišljanju.
Gradimo Mednarodno mirovno koalicijo, kmalu bo četrto srečanje. Še vedno raste, povezuje ljudi z vsega sveta, pogovarjamo se, kako lahko to izvedemo. [Preberite si poročilo o četrtem srečanju Mednarodne mirovne koalicije.]
Pridružite se Mednarodni mirovni koaliciji in 6. avgusta, na obletnico atomske bombe, vržene na Hirošimo in Nagasaki, organizirajte shod za mir!
V ogled priporočam včerajšnji pogovor z zanimivo britansko osebnostjo, Georgeom Gallowayem, ki sodeluje pri pobudi No2NATO, No2war (Ne Natu). Pri dialogu sodeluje Anastasia Battle iz Schillerjevega inštituta, ki govori o tem, kako lahko zgradimo mednarodno mirovno gibanje.
Zato ne zapadajte v brezup, ne pretakajte solza, pojdite ven in se pogovarjajte!
Ne čudite se, če odziva ne bo takoj. Moč medijev, da prepričajo v molk, je neverjetna. Ravno včeraj sem govoril s kolegom, ki je povedal, da se je z LaRouche Organization prvič srečal v devetdesetih letih. To, kar počnemo, se mu je zdelo zanimivo, vendar so mu vsi rekli: »LaRouche ima slab vpliv.« Lyndon LaRouche je o tem napisal članek, ki v naslovu pravi nekako takole: »Ima slab vpliv, ampak ne sprašuj, zakaj.«
Namen vsega tega je, da vas prepričajo, da tako razmišljate samo vi in da je nekaj narobe z vami. Dejansko pa globalna večina izstopa iz bankrotiranega sistema. Če bomo dovolili, da se ta sistem nadaljuje, bomo najbrž končali v jedrski vojni. Kajti to je namen ljudi, ki so za tem. Raje razstrelijo svet, kot da izgubijo sistem.
Tega jim ne smemo dovoliti – smo večina, organizirajmo se in zmagali bomo!
Hvala, da ste se mi pridružili, delite ta video, delite spodnje povezave.
Zgradimo prihodnost človeštva!
—
Harley Schlanger je podpredsednik Schillerjevega inštituta in politični analitik Organizacije LaRouche. Trenutno živi v Nemčiji. Svoje analize mdr. objavlja v reviji Executive Intelligence Review.
- Kategorija
- Politics & economics & health
- Oznake
- mir, hirošima, nagasaki, globalizem, črna internacionala