Dune II | Peščeni Planet II

Napovednik močno pričakovanega nadaljevanja filma DUNE, ki je nastal na podlagi ZF serije Peščeni planet avtorja Franka Herberta. 

Iz zapisa Mance Noč Oletič na sanje.si – Knjiga ali film, to je zdaj vprašanje ali zakaj brati IN gledati znanstveno fantastiko

Zdi se, da je Denisu Villeneuvu s prvim delom filmske adaptacije Dune: Peščeni planet (2021) po prvi polovici literarne predloge Peščeni planet Franka Herberta (Dune, 1965) uspelo zgraditi most in s tem nevtralno ozemlje na bojišču med literarnimi navdušenci in filmoljubi, hkrati pa doseči še kritiški (10 nominacij za oskarja, 6 oskarjev, 3 nominacije za zlati globus, 1 zlati globus, če omenimo samo najvidnejše) in komercialni uspeh (čez 400 milijonov dolarjev zaslužka ob 165-milijonskem proračunu). Četverček na videz nezdružljivih in do tedaj skoraj nedosegljivih ciljev, ki ga želi nadaljevati in nadgraditi s filmom Dune: Part Two (2024), prirejenim po drugi polovici prej omenjenega romana.

Pri Villeneuvovi adaptaciji je šlo za velikopotezni projekt priznanega studia z visokim proračunom, zvezdniško zasedbo, uspešnim režiserjem (ki ljubiteljem znanstvene fantastike ni neznan), kopico posebnih učinkov in zgodbo, ki zvesto sledi knjižni predlogi. Kako je Villeneuvu uspelo, kar je Lynchu leta 1984 spodletelo? Odgovor na to vprašanje prepuščamo bolj pristojnim za presojanje kakovosti filmskih del. Tudi Lynch je namreč imel za sabo visok proračun, uspešen in priznan studio, zvezdniško zasedbo. Film si je ogledal sam Frank Herbert in povedal, da je ob njem bolj ali manj užival, da film sledi zgodbi in da razume, zakaj so določene prizore iz knjige izpustili. Ob izidu filma je Herbert že užival status kultnega predstavnika znanstvenofantastičnega žanra, imel je goreče privržence, ki so ga postavljali na piedestal, in ta članek ter njegovo bistvo lahko najbolje sklenemo z njegovimi besedami: »Nekateri želijo, da sem kultna osebnost, zahtevajo, pravzaprav, naj bom kultna osebnost. Tem sporočam: 'Znova preberite knjigo [Dune, op. a.].' Preberite vse [moje knjige, op. a.], pravzaprav, saj v njih zavračam kult osebnosti.«

----- 

V daljni prihodnosti sta mogočni rodbini ujeti v vrtinec sovražnosti. Ko imperator Shadam IV. upravljanje planeta Arrakis z rodbine Harkonnen prenese na rodbino Atreides, se Harkonneni uprejo in Atreidesom nastavijo past.

Na Arrakisu, znanem tudi kot Sipina, je vsaka kapljica vode pravo razkošje, prostrane puščave pa so dom skrivnostnih, orjaških peščenih črvov. Toda Sipina je tudi planet neizmernega bogastva, saj je edini vir začimbe melanže, najredkejše in najdragocenejše snovi v galaktičnem imperiju. Melanža podaljšuje življenje in širi spekter zavesti, kar navigatorjem Vesoljskega ceha omogoča iskanje najkrajših poti skozi vesolje. Kdor nadzira Arrakis, nadzira začimbo, in kdor nadzira začimbo, nadzira vesolje.

Po mnenju mnogih je Peščeni planet napisan tako mojstrsko in izvirno, da mu podeljujejo kultni status največjega znanstvenofantastičnega romana vseh časov. Je prejemnik prve nagrade Nebula in soprejemnik nagrade Hugo, s svojo čarobno mešanico napete drame, spletk in neustavljive pripovedi pa že več kot petdeset let buri domišljijo bralcev po vsem svetu. Moč opisov in epski razpon vizije Franka Herberta sta dandanes prav tako sveža, živa in aktualna kot ob izidu.