Avtor besedila je vsestranski sovjetski in ruski bard, pesnik in pisatelj Bulat Šalvovič Okudžava (1924–1997)

Dve njegovi pesmi sta vključeni v antologijo protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

OZNANJAM

Twafiq Ziad

Prevedla Vida Ema Zabric

Tawfiq Ziad je bil palestinski pesnik in politik. Bil je dejaven v komunističnem in levičarskem gibanju, večkrat je bi aretiran zaradi svojega političnega delovanja, kasneje pa je postal eden najbolj prepoznavnih glasov palestinske narodne zavesti. Znan je po svoji domoljubni in uporniški poeziji. Njegove pesmi izražajo ljubezen do domovine, boj za pravice Palestincev in upanje na svobodo.

SVOBODA

Šamsur Rahman

Prevedla Vinko Ošlak, Branko Šömen 


Šamsur Rahman, Bangladeš (1929–2006). Bil je bangladeški pesnik, kolumnist in novinar. Rahman je bil plodovit pisatelj, ki je napisal več kot šestdeset pesniških zbirk in velja za ključno osebnost bengalske literature iz druge polovice 20. stoletja. 

Iz antologije protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

Lisa Marie Bellear : Neizprosno, dokler ne umreš 

Prevedel Bert Pribac

Lisa Marie Bellear (2. maj 1961 v Melbournu, Victoria – 5. julij 2006 v Melbournu) je bila avstralska avtohtona pesnica, fotografinja, aktivistka, govornica, dramatikinja, komičarka in radijska voditeljica. Bila je ženska iz plemena Goenpul, ki pripada ljudstvu Noonuccal iz Minjerribah (Stradbroke Island), Queensland. Bila je tudi ženska iz plemena Minjungbal in po poreklu iz Salomonovih otokov. 

Iz zbirke Konec sanjske dobe (gl. Vire na koncu knjige).

Potepuhi

Jack David 

Prevedel Bert Pribac

Iz zbirke Konec sanjske dobe, prerez sodobne avstralske aboriginske poezije.

Iz antologije protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

Iz antologije protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

Iz knjige Washingtona Matthewsa Miti, molitve in pesmi Navaho Indijancev s pojasnili in prevodi.

Iz antologije protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

Iz antologije protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS

Video: D-SOUNDS

Andrej Hrvatin Nimetu: Satoration

Prevedla in izvedla: Bonu Erkibojevna, magistrska študentka prevajanja na Filološki fakulteti Državne univerze v Urgenču (Uzbekistan).

Garuda je pesniška zbirka Vida Sagadina Žigona, razpeta med Prolog in Epilog ter štiri dejanja – Spopad z Bogom, Spopad s sabo, Spopad z njo in Spopad z njimi. Pesmi, ki jih zaznamuje hipnotičen ritem, fraktalno razraščajoče se metafore in neposredna izpovednost, sledijo dramatični strukturi sodobne monološke moralitete. Iz bolečih osebnih izgub – službe, družine, samopodobe – bruhajo prebliski univerzalne veljave. Zbirka je izšla pri Založbi Sanje leta 2026 z uvodno besedo Alenke Jovanovski.

Zvočna izvedba v srbskem prevodu je delo Stannya Abrama. 

Knjiga je na voljo tukaj. 

Slovenski izvirnik pesmi:

SINOVOM

Imam tri sinove.

Stebre moje Biti.

Ne morem zaiti,

zdaj, ko sem jih

spočel, ker hočem

biti njihova hiša,

četudi ne bi nič imel.

Ker njihov pravi dom

je hiša moje ljubezni

do njih, ki je nič ne

more podreti, saj so

temelji bolj čvrsti od 

betona, in zidovi bolj 

varujejo od ognja v stari 

peči, streha pa je iz 

poljubov dneva, ko mislim 

nanje vsak Božji dan.

Tri sinove imam, tri 

svetove, ki po mojem

svetu imajo svoje ime,

naj skozi moja pljuča

dihajo svoje rane, naj

postanejo kot jaz, vsak

dan boljši kot ljudje, in

čeprav je težko ohraniti

treznost v tem pijanem

Vesolju, naj preudarno

stojijo za tem, kar vejo,

da je prav, in nič naj ne

pričakujejo v zameno,

naj jim za nič ne bo žal.

Ker moji trije otroci

so trije pogledi mojega

očesa, trije izrazi mojega

obraza, čisti še v tem,

kar so, zato se mi orosi

oko, ker lahko gledam 

nase skozi odsev njihove

nedotaknjenosti, ki še ni

izkusila pokvarjenosti

njihovega časa, in ko iz 

gline prvih izkušenj 

rišejo vsak svoj kos neba 

na mojem svodu, vsak 

svojo barvico in črto ima.

Z njo riše sliko mene,

kakršen sem vedno bil

do njih, tudi ko sem bil

brez beliča zanje, tudi

ko sem jim iz divjega

in tujega sveta prinesel

le ljubezen svojega srca, 

kajti ko bodo zrasli,

jim bo kmalu jasno,

da le kar zrase iz njega,

se lahko zares ima, in

četudi si brez vsega,

srce ti največ lahko da.

Dragi sinovi, naj sadeži

mojega drevesa ne padejo

daleč od sanj, ki sem jih

položil v vas, ko sem bil

najbolj sam, ne da bi jih

hotel spreminjati, še manj

ukinjati vašo veljavo,

samo zato skrbeti, da so

vaši leti v obraz neba

sinji in da, kot vaši pogledi,

božajo vse – tudi na videz

zaprte prekate mojega srca.

lp: Paco Ibáñez en el Olympia (1970)

Letra de Soldadito Boliviano
Soldadito de Bolivia, soldadito boliviano
armado vas de tu rifle, que es un rifle americano
que es un rifle americano, soldadito de Bolivia
que es un rifle americano

Te lo dio el señor Barrientos, soldadito boliviano
regalo de Mr. Johnson, para matar a tu hermano
para matar a tu hermano, soldadito de Bolivia
para matar a tu hermano

No sabes quién es el muerto, soldadito boliviano
el muerto es el Che Guevara, y era argentino y cubano
y era argentino y cubano, soldadito de Bolivia
y era argentino y cubano

El fue tu mejor amigo, soldadito boliviano
el fue el amigo del pobre, del oriente al altiplano
del oriente al altiplano, soldadito de Bolivia
del oriente al altiplano

Está mi guitarra entera, soldadito boliviano
de luto pero no llora, aunque llorar es humano
aunque llorar es humano, soldadito de Bolivia
aunque llorar es humano

No llora por que la hora, soldadito boliviano
no es de lágrima y pañuelo, sino de machete en mano
sino de machete en mano, soldadito de Bolivia
sino de machete en mano

Con el cobre que te paga, soldadito boliviano
que te vendes que te pagas, es lo que piensa el tirano
es lo que piensa el tirano, soldadito de Bolivia
es lo que piensa el tirano

Pero aprenderás seguro, soldadito boliviano
que a un hermano no se mata, que no se mata a un hermano
que no se mata a un hermano, soldadito de Bolivia
que no se mata a un hermano
que no se mata a un hermano

Provided to YouTube by CDBaby

Meninos do Huambo · Ruy Mingas

Memória

℗ 2023 2011 Xi Amyé Mingas (por GMPAO)

Released on: 2023-10-20

Auto-generated by YouTube.

PROTESTNE PESMI SVETA, pesmi upora in upanja.

Mao Tse-Tung ,Od Dingšuja do Čangše.

Prevedel Vitomil Zupan

Pesem je med prvimi leti kitajske državljanske vojne. Njen podnaslov Po napevu Metulj, zaljubljen v cvetlice se nanaša na klasično kitajsko pesniško obliko ci, ki se prepeva po določenem napevu – v tem primeru gre za eno najbolj priljubljenih kitajskih pesniških oblik.

Vitomil Zupan v svojem pojasnilu ob tej pesmi navaja, da gre zadnjo kitico razumeti kot temno slutnjo, ki se je uresničila: »sovražnik je v protinapadu ponovno zavzel Čangšo ter izvedel krvave represalije; ujeta in eksekutirana je bila pesnikova soproga Jang Kai-hui (z njo se je poročila leta 1920), v čistkah je brez sledu izginil tudi eden pesnikovih sinov.«

Iz spremne besede urednika Roka Zavrtanika:

“Knjiga protestnih pesmi sveta – pesmi upora in upanja – je sanja, ki šteje toliko let kakor založba Sanje. K njej pa me je pred leti vzpodbudila prijateljica, nekdanja partizanka,. dolgoletna urednica in pisateljica Kristina Brenk.

Dolgo smo zbirali pogum, da se lotimo snovi, saj gre za zahtevno nalogo, razmere pa so vse prej kot naklonjene knjigam.

Danes se že mnogi zavedamo, da je vzrok za to stopnjujoče se nasilje psihotično brezumje, za katerega je značilna izguba moralnega kompasa in s tem izguba temeljev človečnosti. In prav v spraševanju o tem, kaj so temeljni kamni naše človečnosti, je tudi osrednja pot naše knjige. Vračanju glasu, za katerega se zdi, da je v grozi sveta in njegove vse hitrejše in vse manj prisebne govorice4 preprosto – onemel.”

PROTESTNE PESMI SVETA, pesmi upora in upanja.

Ibrahim Nasrallah, Novo leto v Gazi.

Prevedla Cvetka Poprask Flores

Ibrahim Nasrallah je večkrat nagrajeni palestinski pesnik, romanopisec, esejist in fotograf, rojen leta 1954 v Amanu ( Jordanija) staršem, ki so bili izgnani iz Palestine. Velja za enega najpomembnejših sodobnih arabskih književnikov. Pesem je nastala kot odziv na genocid v Gazi in je del obsežnejšega pesniškega opusa Palestinska kronika v verzih.

Osebe, ki so v pesmi omenjene, so pisatelji, slikarji in glasbeniki, ki so umrli v genocidu. To je le nekaj izmed številnih umetnikov, ki so izgubili življenje v zadnjih dveh letih vojne proti Gazi.

Iz spremne besede urednika Roka Zavrtanika:

“Knjiga protestnih pesmi sveta – pesmi upora in upanja – je sanja, ki šteje toliko let kakor založba Sanje. K njej pa me je pred leti vzpodbudila prijateljica, nekdanja partizanka,. dolgoletna urednica in pisateljica Kristina Brenk.

Dolgo smo zbirali pogum, da se lotimo snovi, saj gre za zahtevno nalogo, razmere pa so vse prej kot naklonjene knjigam.

Danes se že mnogi zavedamo, da je vzrok za to stopnjujoče se nasilje psihotično brezumje, za katerega je značilna izguba moralnega kompasa in s tem izguba temeljev človečnosti. In prav v spraševanju o tem, kaj so temeljni kamni naše človečnosti, je tudi osrednja pot naše knjige. Vračanju glasu, za katerega se zdi, da je v grozi sveta in njegove vse hitrejše in vse manj prisebne govorice4 preprosto – onemel.”

vk.com/kazkrug - официальное сообщество «Казачий Круг» Слова/Текст: Ой, да не вечер, да не вечер, Мне малым-мало спалось, Мне малым-мало спалось, Ой, да во сне привиделось. Мне во сне привиделось, Будто конь мой вороной Разыгрался, расплясался, Разрезвился подо мной. Ой, налетели ветры злые, Да с восточной стороны, И сорвали черну шапку С моей буйной головы. А есаул догадлив был, Он сумел сон мой разгадать: «Ой, пропадет – он говорил, - Твоя буйна голова!» Ой, да не вечер, да не вечер, Мне малым-мало спалось, Мне малым-мало спалось, Ой, да во сне привиделось.

Download: http://v.blnk.fr/Auw69P7h

Suscríbete al canal oficial de Victor Jara aquí http://bit.ly/VictorJara

Síguenos en:
Twitter: https://twitter.com/FundVictorJara
Facebook: https://www.facebook.com/FUNDACIONVICTORJARA

El canal de la Fundación de Victor Jara
https://www.youtube.com/user/FundacionVictorJara

Calle 13 - Latinoamérica
Directores Jorge Carmona y Milovan Radovic
Productor Alejandro Noriega
Patria Producciones

Без рассинхрона и в лучшем качестве — https://youtu.be/4fEM2NPWhyE
Выступление на праздничном концерте, посвященном Дню России "Мы – вместе!" на Красной площади.
12 июня 2020 года.

⚡️©️Авторская версия группы «ПЕЛАГЕЯ», охраняется Законом об Авторском праве.

Ой, да не вечер, да не вечер...
Мне малым-малом спалось.
Мне малым-мало спалось,
Ой, да во сне привиделось.
Мне малым-мало спалось,
Ой, да во сне привиделось...

Мне во сне привиделось,
Будто конь мой вороной
Разыгрался, расплясался,
Ой, разрезвился подо мной.
Разыгрался, расплясался,
Ой, разрезвился подо мной.

Налетели ветры злые,
Да с восточной стороны.
И сорвали чёрну шапку,
С моей буйной головы.
И сорвали чёрну шапку,
С моей буйной головы.

А есаул догадлив был, -
Молодец, сон мой разгадал:
Ой, пропадёт, - он говорит, -
Твоя буйна голова.
Ой, пропадёт, он говорит,
Твоя буйна голова.

Ой, да не вечер, да не вечер...
Мне малым-мало спалось.
Мне малым-мало спалось,
Да во сне привиделось...
Мне малым-мало спалось,
Ой, да во сне привиделось...
_____________________________

Oh, it is not the night yet, not the night...
I've been sleeping a little bit.
I've been sleeping a little bit,
Oh, and I had a dream.
I've been sleeping a little bit,
Oh, and I had a dream...

I had a dream,
Like my black horse
Started playing, started dancing,
Oh, started frolicking beneath me.
Started playing, started dancing,
Oh, started frolicking beneath me.

Came mean winds,
From the east side.
And ripped off the black hat
From my wild head.
And ripped off the black hat
From my wild head.

But the esaul*(captain) was quick-witted, -
*(Cossack officer rank equal to the captain in the infantry)
Well done, solved my dream:
Oh, will disappear, - he says, -
Your wild head.
Oh, will disappear, - he says, -
Your wild head.

Oh, it is not the night yet, not the night...
I've been sleeping a little bit.
I've been sleeping a little bit,
And I had a dream...
I've been sleeping a little bit,
Oh, and I had a dream...

#Пелагея #pelageya

Šivala je deklica zvezdo,
oj, zvezdo rdečo kot kri
in zraven si pela je pesem,
oj, pesem svobodnih je dni.

Si pela je deklica pesem,
jo slišal je mlad partizan,
ki bori se za zlato svobodo,
za kmečki in delavski stan.

Le šivaj deklica zvezdo
in zraven veselo zapoj,
saj črnim fašistom - gestapu
prisegli krvavi smo boj.

Na kapi se zvezda leskeče,
na vzhodu že zarja žari,
zdaj kmalu zasije svoboda,
svoboda trpečih ljudi.

Ljudska pesem.
Avtor LUDVIK KUKAVICA je priredil besedilo po ljudskem napevu »Je šivala deklica zvezdo« julija 1944 na kurirski postaji TV-15 v Občicah na Dolenjskem.