Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Zapisala Andreja Udovč

Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Nekaj ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i zavzete intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Zapisala Andreja Udovč

Igor Krivokapič | skladatelj, pisatelj, raziskovalec

Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Zapisala Andreja Udovč

Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Zapisala Andreja Udovč