This is the insane story of Nuclear War Games in Europe and the little-known story of the most dangerous moment for in Europe after the Cuban Missile Crisis: the "Able Archer" war games of 1983. It's the story of how we escaped a nuclear holocaust because of the courageous sharing of war game secretes by the spies on the continent.

I’m joined by Ted Postol, an MIT professor emeritus and nuclear weapons researcher, and Rainer Rupp a former Spy in the NATO headquarters. Ted walks through the real physical effects of a single airburst over Berlin, then Rainer connects that reality to the 1983 war scare, Able Archer, and the dangerous gap between nuclear planning and what nuclear weapons actually do.

Links:
Able Archer 83: https://en.wikipedia.org/wiki/Able_Archer_83
Operation RYAN: https://en.wikipedia.org/wiki/Operation_RYAN

Neutrality Studies substack: https://pascallottaz.substack.com
(Opt in for Academic Section from your profile settings: https://pascallottaz.substack.com/s/academic)
Merch & Donations: https://neutralitystudies-shop.fourthwall.com

Timestamps:
00:00:00 Introduction and nuclear war premise
00:01:06 One detonation over Berlin setup
00:05:02 Fireball heat and shockwave basics
00:13:08 Thermal burns and blast at 5 km
00:22:00 Firestorms shelters and mass death
00:26:21 1983 war scare Able Archer and RYAN
00:43:11 Pentagon view submarines and accident risk
00:53:14 Leadership blind spots and short warning time
01:09:42 2026 Europe nuclear debate and closing remarks

Pieta - ob 81. letnici konca II. svetovne vojne posneto pred Pieta di Palestrina Michelangela Buonarottija Galleria dell’Accademia di Firenze, 23.XII.2025

Pietà  

1.

Hladna jesen že prihaja

je slana prekrila zemljó, 

venejo lipe zelene 

tam gori za našo vasjo.

2.

V lagerju smrt nam kraljuje,

je tifus boleznim vladar,

luna na kup trupel sije,

človeka nikomur ni mar.

3.

Detec nebroj je rojeno

v tem péklu nesrečnih teles,

vse je bilo utopljeno,

še preden uzrlo je svet.

4.

Le redkim je bilo dano,

da s praznih so dojk pili nič,

vse je bolezen pobrala,

njih matere – le živ mrlič.

5.

K srcu prižemale dete,

zaman je bila pietà,

žrle podgane so ude,

ko so jih zmetali na tla.

6.

Luna brezsrčna kar sije,

ledeno prebada z neba,

materam srca pribije

na strašno verigo gorja.

Kongresni trg, december 2021. 

A song of hope.

Lyrics: Keith McLoughlin
Music: Sabina Vostner

Sabina Vostner - vocal, guitar
Ivan Rozmainsky - keyboards
Rohan Healy - bass guitar
Al Quiff - drums

Bass guitar and drums recorded at Beardfire Studios (Rohan Healy, Al Quiff and David Virgin) in Dublin, Ireland

Mix and mastering: Francesco Blasig at East Land Recording Studio in Cormons (GO), Italy

Video by Andreja Nježić (Piqant)
Filmed in Gorizia, Italy, in July 2025.


The song Give Me a Sign made Tipperary International Song of Peace 2025 Final.
It was also included in a CD compilation album Blood Moon, released in August 2025 in Limerick, Ireland with EGN Records.

Available on all music stores:
https://open.spotify.com/track/0nAtXnN85YMs51KV7Vr75Y
https://sabinavostner.bandcamp.com/track/give-me-a-sign

*

Give Me A Sign

I hear a voice somewhere
Is it you, is it you
Give me a sign
If it's you, if it's you

Are you here with me
Need to know need to know
Are you here with me
Let me know if you're here

Give me a sign
Tell me what I need to know
If you give me a sign
Then I’ll know then I’ll know
Give me a sign
Then I’ll know I will know
If you give me a sign
Then I’ll know where I stand

Teach me what I need to know
Teach me what is important
Teach me what I need to know
I need some education

Show me the secret of your life
Do I make the right decisions
Show me the secret of your life
Only you know that
Only you can know that

Written in the photos
The person that you were
Written in the Photographs
Happy joyful tears you brought
I will keep them with me
You're watching over me
But I can’t see you
Need to know need to know

(I hear a voice somewhere
Is it you, is it you
I hear a voice somewhere
Is it you, is it you)

I hear a voice somewhere
Give me a sign, give me a sign
I hear a voice somewhere
Is it you is it you

Is it you... (Give me a sign)
Is it you... (Give me a sign)

Is it you...
Is it you...

VANDANA SHIVA – ŽEBLJICA NA GLAVICO 

NUJEN OGLED – DELITE NAPREJ PRIJATELJEM IN ZNANCEM! 

Naša avtorica, svetovna borka na področju ekologije in pravic ljudi, živali in rastlin, kvantna fizičarka dr. Vandana Shiva o tem, kaj se pravzaprav danes godi. Besedilo smo prevedeli in podnaslovili v slovenščino (hvala, Gregor Jankovič). 

OBVEZNO BRANJE: 

Knjiga Ena zemlja, eno človeštvo proti 1 % indijske fizičarke, filozofinje ter okoljske aktivistke Vandane Shiva, dobitnice alternativne Nobelove nagrade, prinaša poglobljeno študijo o (pre)vladujočem ekonomskem sistemu, ki nas je pripeljal na rob izumrtja človeške vrste. Kritiko enoumja in mehanicističnega pogleda na svet, ki nam ga vsiljuje »Veliki denar« (Big Money), podaja skupaj z nauki ekologije. Delo je neprecenljiv prispevek k svetovni razpravi, ki je nujno potrebna – razpravi o krivicah današnje ureditve in o izgradnji nove, trajnostne družbe. Knjiga je poziv vsem ljudem, ki nam je mar za okolje in prihodnost človeštva, da se združimo in zahtevamo povrnitev pravice, da živimo svobodno, mislimo svobodno, dihamo in jemo svobodno.

https://www.sanje.si/ena-zemlja-eno-clovestvo-proti-1.html

Monografija Palestinske Sanje | Palestinian Dreams. 99 avtoportretov mladih Palestink in Palestincev
Avtorstvo: Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec

Dogodek v okviru serije dogodkov Svobodna Palestina.

16. maja 2024 se je v Hiši sanjajočih knjig odvil pogovor ob novi pomembni, aktualni in pretresljivi ediciji založbe Sanj z Bojanom Brecljem, Nado Vodušek in Rokom Zavrtanikom. (Barbara Vodopivec se zaradi bolezni dogodka žal ni mogla udeležiti.)

Leta 2018 je nastal projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Letos v založbi Sanje v obliki knjige prihaja med nas nova edicija. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov.

Pred šestimi leti sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti. Projekt, v katerem sta kot slovenska partnerja sodelovala Društvo Humanitas in Zavod Proja, je naslavljal mlade Zahodnega brega Palestine, jih spraševal o željah za življenje in o tem, kaj jim pomeni Palestina. S pomočjo uporabe samo-portretne fotografije in kratkih intervjujev je projekt dal glas mladim ljudem, še posebej njihovim doživetjem in izražanjem osebne in kolektivne identitete. Ko mladi ljudje govorijo o lastnih življenjih, hkrati govorijo o Palestini. Ko opisujejo svoj dom, opisujejo tudi svojo domovino. V njihovih zgodbah Palestina ni nekaj abstraktnega, ampak je nekaj, kar doživljajo in izkušajo v vsakdanjem življenju. To pomeni, da je nemogoče ločiti osebne sanje od želja in upov za prihodnost Palestine.

Projekt ponovno oživlja in mu daje knjižno obliko knjiga Palestinske sanje, ki je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevetdeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.« 
– Barbara Vodopivec

Iz knjige Palestinske sanje | Palestinian dreams (Sanje, maj 2024)

Bere Ana Jelnikar, video Rebeka Bratož Gornik

Jumana Nabulse, 19 let

Moj dom je v Starem mestu, v Jeruzalemu.
Dom je tam, kjer se počutim varno.
Želim si izpolniti kar največ svojih želja in tudi drugim pomagati, da izpolnijo svoje sanje.
Za vsakogar, ki ima svoje ambicije, sanje, si želim, da bi jih lahko uresničil.
Palestina pomeni pripadnost, ponos, toplino in pogum. Ostali bomo tukaj, še naprej  bomo živeli, saj smo močni.

Jumana Nabulse, 19

My home is in the Old City, in Jerusalem.
Home is a place where I feel safe.
I want to achieve as much as I can of my hopes, and to be able to assist others to achieve their dreams.
I hope that each person that has their own ambition, dream, will be able to achieve it.
Palestine means belonging, pride, warmth and courage. We will stay here, we will continue to survive because we are strong.

*

Palestinske sanje / Palestinian Dream

Leta 2018 sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Iz teh semen je letos v založbi Sanje vzklila dvojezična knjiga Palestinske sanje/Palestinian Dreams. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov. 

Knjiga Palestinske sanje je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevedeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.«
– Barbara Vodopivec, urednica

»Preprosta definicija sožitja med Palestinci v tem delu sveta ima tri stebre: ljubeč odnos do zemlje, kjer živijo; močni medsebojni odnosi in zavest o skupnosti; in – najbistvenejše – globoka ponotranjena zavest enotnosti z edinstvenim, nepremagljivim življenjem. Mnogi so v intervjujih spregovarjali o koncu kolonializma in okupacije; izrazili sanje, da bo nekega dne prišlo do miru in sožitja med ljudmi, ki trenutno živijo na tej zemlji.«
– Bojan Brecelj, fotograf

Iz knjige Palestinske sanje | Palestinian dreams (Sanje, maj 2024)

Bere Nada Vodušek, video Rebeka Bratož Gornik

Iman Absrour, 18 let

Študiram angleško književnost na Univerzi v Betlehemu, del študija je tudi novinarstvo.

Življenje tu je zelo težko za mlade ljudi. Ne moremo delati tega, kar želimo. Ne moremo živeti življenja, ki ga želimo. Ne moremo obiskati bližnjih mest, saj smo okupirani. Ne moremo obiskati morja, ker smo okupirani. Še naše sanje so omejene. Vse, kar si želimo, je svoboda. Da bi lahko delali, kar želimo, in obiskali kraje, ki jih želimo. Kot Palestinka sanjam o svobodi. In o tem, da bi lahko dosegla svoje življenjske cilje.

Želim delati na področju, ki ga študiram. In želim obiskati številne kraje po svetu. Prva destinacija bi bila Italija. Obožujem zgodovino in zgodovinska mesta. Sanje mi dajejo upanje. Če imaš željo in trdo delaš, lahko dosežeš, kar si želiš.

Iman Abusrour, 18

I study English literature at Bethlehem University, my minor is journalism. Life for young people here is very hard. We can’t do what we want. We can’t live the life we choose.
We can’t go to the nearby cities because we are under occupation. We can’t visit the sea because we are under occupation. Even our dreams are limited.

All we want is freedom. Unlimited places to go and to do. As a Palestinian, I dream of freedom. And to achieve what I am looking for in my life. I want to work in the profession I am studying. And I want to visit many places in the world. The first place would be Italy. I love history and historical places. Dreams give me hope. If you dream and work hard you will achieve and get what you want.

*

Palestinske sanje / Palestinian Dream

Leta 2018 sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Iz teh semen je letos v založbi Sanje vzklila dvojezična knjiga Palestinske sanje/Palestinian Dreams. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov. 

Knjiga Palestinske sanje je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevedeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.«
– Barbara Vodopivec, urednica

»Preprosta definicija sožitja med Palestinci v tem delu sveta ima tri stebre: ljubeč odnos do zemlje, kjer živijo; močni medsebojni odnosi in zavest o skupnosti; in – najbistvenejše – globoka ponotranjena zavest enotnosti z edinstvenim, nepremagljivim življenjem. Mnogi so v intervjujih spregovarjali o koncu kolonializma in okupacije; izrazili sanje, da bo nekega dne prišlo do miru in sožitja med ljudmi, ki trenutno živijo na tej zemlji.«
– Bojan Brecelj, fotograf

Iz knjige Palestinske sanje | Palestinian Dreams (Sanje, maj 2024)
Bere Nada Vodušek, video Rebeka Bratož Gornik

Mohamed Gazal Shawish, 24 let

Moj dom je v Starem mestu.
To je kraj, kjer lahko počivam in preživljam čas z družino.
Rad obiskujem vrata Damask, saj je to edini kraj v Jeruzalemu, kjer se dobro počutim.
Biti Palestinec pomeni biti ponosen.
Ponosen sem, da sem se rodil tukaj, kot Palestinec, kot musliman, v Starem mestu.

Mohamed Gazal Shawish, 24 let

Moj dom je v Starem mestu.
To je kraj, kjer lahko počivam in preživljam čas z družino.
Rad obiskujem vrata Damask, saj je to edini kraj v Jeruzalemu, kjer se dobro počutim.
Biti Palestinec pomeni biti ponosen.
Ponosen sem, da sem se rodil tukaj, kot Palestinec, kot musliman, v Starem mestu.

*

Palestinske sanje / Palestinian Dream

Leta 2018 sta Bojan Brecelj in Barbara Vodopivec izpeljala projekt Semena palestinske prihodnosti/The Seeds of Palestinian Future. Iz teh semen je letos v založbi Sanje vzklila dvojezična knjiga Palestinske sanje/Palestinian Dreams. Prihaja v čas, ki je še bolj nasilen, tragičen in negotov. 

Knjiga Palestinske sanje je delo pobudnika Bojana Breclja, urednice Barbare Vodopivec ter devetindevedeset mladih Palestink in Palestincev. Slednji so knjigo soustvarili s samoportretom in razmišljanjem o prihodnosti. Nasmejani obrazi, polni upanja, želja in sanj. Kako živijo danes, šest let pozneje, kaj do skrajnosti stopnjevano nasilje pomeni za njihove sanje in upe? Ne moremo jih vprašati. Lahko pa si vtisnemo v spomin njihove mlade obraze, prisluhnemo njihovim mislim. Ta knjiga je dokument in je mnogo več kot to. Je pričevanje o tem, da si ljudje povsod po svetu želimo ustvarjati, ljubiti, graditi skupnost in živeti v miru in slogi. A tistim, ki so si vzeli pravico upravljati ta svet, ni mar za ljudi, za življenje. Ubijajo jih in njihove domove spreminjajo v ruševine.

»V času, ko v Gazi poteka genocid, ko je Izrael pobil že na tisoče in tisoče Palestink in Palestincev, večinoma žensk in otrok, je še toliko bolj pomembno, da se zavedamo, da se za vsako številko skriva edinstven človek: človek s svojim imenom, svojimi idejami, željami in sanjami. Ta knjiga, ki je bila sicer narejena na koloniziranem in okupiranem Zahodnem bregu in ne v Gazi, jasno ponazarja, da ima vsak Palestinec in Palestinka svoje življenje, svoje želje in sanje, ki se prepletajo s kolektivno željo po svobodi in bojem zanjo, z željo po koncu izraelske kolonizacije in apartheida. Upamo, da bo to kmalu postala resničnost. Za svobodno Palestino.«
– Barbara Vodopivec, urednica

»Preprosta definicija sožitja med Palestinci v tem delu sveta ima tri stebre: ljubeč odnos do zemlje, kjer živijo; močni medsebojni odnosi in zavest o skupnosti; in – najbistvenejše – globoka ponotranjena zavest enotnosti z edinstvenim, nepremagljivim življenjem. Mnogi so v intervjujih spregovarjali o koncu kolonializma in okupacije; izrazili sanje, da bo nekega dne prišlo do miru in sožitja med ljudmi, ki trenutno živijo na tej zemlji.«
– Bojan Brecelj, fotograf

Vojni film Elema Klimova "Pojdi in glej"

Restavriranje filma je opravila ekipa strokovnjakov iz skupine za računalniško grafiko družbe Mosfilm. Več informacij: https://cg.mosfilm.ru

Film pripoveduje o tragediji beloruskih vaščanov med drugo svetovno vojno.
Velika domovinska vojna, 1943. Belorusijo zasedejo Nemci. Šestnajstletni fant Flera se odloči, da bo odšel k partizanom. Tam spozna dekle Glasho. Ta film prikazuje tragedijo otroka v vojni kot noben drug film. Glasha je mlado dekle, ki je šele začela odraščati, želi, da bi jo imeli fantje radi, sanja o lepih oblekah in svetlih biserih, da bi bila privlačna in privlačna. In Glasha - v gozdu, v vojni - obleče lahkotno zračno obleko, se zaveda absurdnosti dogajanja in tako kljubuje grozljivi resničnosti. In Flera je na začetku filma otrok. Na koncu, potem ko je preživel grozo in strah pred ne otroškostjo, najstnik postane odrasel, strašljivo odrasel - njegov obraz izkrivljajo senilne gube in v njegovi duši ni prostora za ljubezen....

Režiser: Elem Klimov
Scenaristi: Adamovič Aleksander, Klimov Elem
Skladatelj: Oleg Jančenko
Kamerman: Aleksej Rodionov
Scenograf: Victor Petrov

Igrajo: Lauckevicius Lubomiras, Berda Aleksander, Kravčenko Aleksej, Mironova Olga, Bagdonas Vladas, Lumiste Jurs, Lorenz Viktor, Rabetsky Kazimir, Tilicheev Evgeny, Vasiliev Viktor, Domrachev V..

V dobri minuti je povedano bistveno, kar velja za trenutno civilizacijo na »višku razvoja in moči«, ki pa je obenem njen – že od davnine predvidljiv in zato tudi povsem pričakovan – kolaps, padec v presunljive brezsmislje in brezzakonje, v prostor, ki je izoliran od duše in kozmosa in žviljenja. V tisti atomiziran delec, ki je podlaga avtoritarnemu načelu, ki je v resnici brez vsake misli, brez vsake podlage, ki je prostor blaznosti in razpada smisla in življenja. Razpada, ki ga zblazneli avtoritarni princip zaman skuša zašiti z zlorabo »visoko razvitih« tehnologij, z »umetno inteligenco« in ustvarjanjem umetnih svetov ter z utiševanjem, zapiranjem, uničevanjem, mučenjem in ubijanjem tistih, ki si drznejo iskreno in dosledno razmišljati, posebno pa še tistih, ki to počno naglas, kakor je to počel Julian Assange. 

Smo brez besed. 

To je povedal že pred mnogimi leti. Mnogi so takrat še trdno spali, nekateri so se od takrat zbudili, a so še vedno v postelji.

WikiLeaks je bil ustanovljen na Islandiji 4. oktobra 2006.

Julian Assange, zrela in pogumna duša v človeški podobi.

Julian, hvala za vse! ❤️

Illustrations by Iranian artist Nahid Kazemi. Part of Book of Love / Eshgh, inspired by poetry of Hafez and Rumi. 

Book: Sanje publishing, in production

Music: Liturgy of St John Chrysostom, Op. 41: No. 6, Cherubic Hymn – State Chamber Choir of the Ministry of Culture - Valery Polyansky), Anthology of Russian Sacred Music 

(Slovensko: Liturgija svetega Janeza Krizostoma, op. 41: št. 6, Cherubinska himna - Državni komorni zbor Ministrstva za kulturo - Valery Polyansky, Antologija ruske sakralne glasbe ℗ 2022 Melodia, JSC. Objavljeno dne: 1. 1. 2009)

Knjiga Behrouza Boochanija je v celoti natipkana na mobilni telefon, prevedena iz farsija. Je glas priče, je dejanje preživetja. Liričen odziv iz prve roke. Krik upora. Živa slika petih let, preživetih v zaporu in pregnanstvu. Prisluhnite odlomku iz knjige, danes ob 19. 15 na kanalih Sanje.

https://www.sanje.si/nobenega-prijatelja-razen-gora.html
https://sanje.tv/

TEDENSKI PROGRAM RTV SANJE:
ZGODBE nedelja ob 19.15 | MISEL torek ob 19.15 | PRAVLJICE petek ob 19.15

Odprite okna, odprite duri: nov človek prihaja.
Vsi mehanizmi morajo umreti!
Novi človek prihaja!

https://www.sanje.si/kriza-clovecanstva.html
https://sanje.tv/

TEDENSKI PROGRAM RTV SANJE:
ZGODBE nedelja ob 19.15 | MISEL torek ob 19.15 | PRAVLJICE petek ob 19.15

Janez Winkler, partizan [1928-2023] – odlomek iz intervjuja za oddajo Spomini na TVS II. 

Oddaja je bila objavljena v treh delih:

1. del |

2. del

3. del

Illustrations by Iranian artist Nahid Kazemi. Part of Book of Love / Eshgh, inspired by poetry of Hafez and Rumi. 

Book: Sanje publishing, in production

Music: Liturgy of St John Chrysostom, Op. 41: No. 6, Cherubic Hymn – State Chamber Choir of the Ministry of Culture - Valery Polyansky), Anthology of Russian Sacred Music 

(Slovensko: Liturgija svetega Janeza Krizostoma, op. 41: št. 6, Cherubinska himna - Državni komorni zbor Ministrstva za kulturo - Valery Polyansky, Antologija ruske sakralne glasbe ℗ 2022 Melodia, JSC. Objavljeno dne: 1. 1. 2009)