Sanje | Predstavitev Knjige - RSS Feed

Tea Tulić – intervju ob izidu romana Strvinari starog svijeta (Mrhovinarji starega sveta) (Podkast B

Sun, 19 Apr 2026 11:20:47 +0200

//SLO//

V okviru podkastov Balkan ekspres, ki jih Zavod Burja izdaja v sodelovanju z Javnim skladom Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, vam tokrat predstavljamo Teo Tulić.

Roman v slovenskem prevodu Bojane Vajt izide maja 2026.

Tea Tulić (rojena 1983 na Reki) je v hrvaški književnosti že uveljavljeno ime. Njen roman Mrhovinarji starega sveta (Strvinari starog svijeta, 2023) je doživel izjemno kritiško odmevo – prejel je regionalno nagrado Štefica Cvek, HPortal ga je razglasil za roman leta, bil je nominiran za več drugih. A več kot nagrade govori bralčev občutek, da je pravkar prebral nekaj, kar ga bo še dolgo spremljalo. To ni roman, ki ga pogoltneš; to je roman, s katerim letiš. Zunanja zgodba je preprosta. Pripovedovalka (ki ji ne izvemo imena) živi z očetom Vitem v majhnem, tesnem stanovanju v nekem pristaniškem mestu. Mati Buga je umrla. Prijateljica Volga je umrla. Oče in hči sta ostala sama, obkrožena s kupi nekoristnih stvari, ki jih ne moreta zavreči, ker so te stvari postale del njunih teles. Njuna edina svoboda je Kalinka, lesen čoln, s katerim lovita ribe. Na morju sta mrhovinarja – hranita se od ostankov, od tistega, kar ujameta, a tudi od tistega, kar jima je življenje pustilo. Ko očetovo zdravje začne pešati, se zgodba prevesi v tiho, grozljivo lepoto razkroja.
Tea Tulić je napisala knjigo, ki se jo bere počasi. Vsak stavek je podoba. Vsaka tišina ima težo.

Nagrada HPortala (2023)

Roman Mrhovinarji starega sveta je hrvaški literarni portal HPortal razglasil za najboljši roman leta 2023. Priznanje podeljuje žirija kritikov in literarnih urednikov.

Kruno Lokotar (kritik)

»Jadrati s temi stavki – to je pot bralskega užitka!«

Dino Staničić, Telegram

»Poleg odličnih minimalističnih dialogov, ki so pogosto duhovitejši, kot bi človek v tej situaciji pričakoval, v oči posebej zbodejo včasih nežna in poetična, včasih izrazito ostra opažanja. (…) Tulićeva uspešno predstavlja svojo vizijo in dosega prepoznavno atmosfero, ustvarja prepoznaven slog.«

Petra Amalia Bachmann, Booksa

»Tea Tulić se zelo subtilno, a pogumno sooča z zahtevnimi temami, kot so smrt, izguba, družina, identiteta in absurdnost obstoja. Njeno pisanje zaznamuje izjemno pristen pripovedno-poetski glas, fragmentarna struktura dela pa odraža notranji svet protagonistov in uspešno izrazi kompleksnost človeške izkušnje.«

Žirija Nagrade tportala

»Mrhovinarji starega sveta Tee Tulić so izjemno literarno delo, v katerem avtorica mojstrsko združuje lirične, psihološke in družbene elemente v življenjski zgodbi hčere in očeta v neimenovanem sredozemskem mestu, v katerem kljub vsemu prepoznamo Reko. (…) Z zelo poetičnim izrazom, ki na edinstven način združuje ekonomičnost in emocijo, naturalistična opažanja, metafore in simbole, ta subtilni roman Tee Tulić bralcem ponuja kompleksen svet, ki se živi od znotraj, iz 'hiše v hiši', pa tudi vsekakor enega najlepših odnosov med hčerjo in očetom v hrvaški književnosti.«

Žirija regionalne nagrade »Štefica Cvek«

»Mrhovinarji starega sveta so redko uspeli roman na vseh ravneh – na ravni jezika, tona, kompozicije, karakterizacije likov, prikaza odnosov med liki, pa celo na ravni dogajanja.«

Književnica Tea Tulić je rojena leta 1978 v Reki. Piše prozo, objavljala je kratke zgodbe v literarnih revijah Ulaznica, Zarez, Knjigomat in Slijepi putnik. Leta 2010 je prejela nagrado Prozak za najboljši prozni rokopis avtorjev, mlajših od 35 let. Njen prvenec Kosa posvuda je bil objavljen kot del te nagrade in ga je časopis Vjesnik označil za eno najboljših knjig leta 2011, obenem pa se je uvrstil v polfinale nagrade Jutarnji list. Obiskovala je tečaje kreativnega pisanja pod vodstvom Daše Drndić in Ivane Sajko.

Je tudi predsednica društva Katapult, kjer od leta 2008 vodi projekte, organizira literarne dogodke in koordinira programe v okviru Unije društev Molekula.

Produkcija: Damir Hauptman, Zavod Burja 2024.

//HR//

U okviru podkastova Balkan ekspres koje Zavod Burja izdaje u suradnji sa Javnom zakladom Republike Slovenije za kulturne djelatnosti, ovaj put vam predstavljamo Teu Tulić.

Književnica Tea Tulić rođena je 1978. godine u Rijeci. Piše prozu i objavljivala je kratke priče u književnim časopisima Ulaznica, Zarez, Knjigomat i Slijepi putnik. Godine 2010. osvojila je nagradu Prozak za najbolji prozni rukopis autora mlađih od 35 godina. Njezin prvijenac Kosa posvuda objavljen je kao dio te nagrade, a novine Vjesnik proglasile su ga jednom od najboljih knjiga 2011. godine. Također, ušao je u polufinale nagrade Jutarnjeg lista. Pohađala je tečajeve kreativnog pisanja pod vodstvom Daše Drndić i Ivane Sajko.

Predstavitev pomladnih izidov Sanje: Mumin, Princesa nespečnosti, Inés, duša moja, Po nebu tečejo re

Tue, 31 Mar 2026 12:50:22 +0200

Predstavitev pomladnih izidov založbe Sanje, Hiša sanjajočih knjig, marec 2026.

O zbirki zbranih stripov Mumin 1–4 je spregovorila prevajalka Nada Grošelj, v svet novih romanov Sanje (Isabel Allende: Inés, duša moja, Elif Shafak: Po nebu tečejo reke) in fantazijske uspešnice, sonambulne pravljice Princesa nespečnosti Walterja Moersa nas je popeljala urednica Andreja Udovč.

Povabili smo k soustvarjanju NOČI KNJIGE 2026, ki jo letos posvečamo praznovanju stoletnice Kosovelove nesmrtnosti. PRIJAVNICA DOGODKOV je odprta, najlepše vabljeni k soustvarjanju! Vsem, ki boste prijavili dogodek, bomo podarili prelepo novo edicijo faksimila Kosovelovih Pesmi iz leta 1927. Več na spletni strani nocknjige.si.

Predstavitev je povezala Nada Vodušek, glas TV Sanje, urednica in radijska voditeljica.

Predstavitev pomladnih izidov založbe Sanje: Z zelenim ognjem starodavnim, Dnevnik partizana, Vsega

Tue, 31 Mar 2026 12:50:03 +0200

Predstavitev pomladnih izidov založbe Sanje, Hiša sanjajočih knjig, marec 2026.

O izjemni knjigi Kocbekove partizanske poezije Z zelenim ognjem starodavnim in Dnevniku partizana, pričevanju osemnajstletnega mladeniča Okija po resničnih dogodkih, je spregovoril urednik Rok Zavrtanik.

Pridružil se nam je preiskovalni novinar Matej Šurc, avtor odmevne knjige Vsega hudega me brani – gre za pretresljivo pričevanja o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi, zapisano po izpovedih žrtev.

Predstavitev je povezala Nada Vodušek, glas TV Sanje, urednica in radijska voditeljica.

Pogovor ob izidu knjige Upanišada Švetašvatara s Petrom Pavlovićem in Ano Beguš

Fri, 13 Feb 2026 09:21:16 +0100

V zahodnem svetu je že dolgo močno prisotno zanimanje za nauke in duhovne tradicije Indije, ki so posebej globoko in močno izraženi v Upanišadah. Vendar je ta iskrena težnja po spoznavanju vzhodne misli v obstoječih okoliščinah resno ogrožena na dva načina.

Prvič, s skorajda neomejeno ponudbo potešitve radovednosti o eksotičnosti staroindijskih naukov na hiter in preprost način. Preplavlja nas hudournik plitve, popularne ezoterične literature, ki pogosto spada v kategorijo priročnikov za samopomoč. Pravo raziskovanje indijske modrosti bi moralo izhajati iz pristnega zgodovinskega in miselnega okvira, vendar je vse prepogosto žrtev nepremišljenega prilagajanja pričakovanjem povprečnega zahodnjaškega bralca. Na žalost se v takih primerih pogosto pripeti groba zloraba indijske duhovne in filozofske tradicije, s poenostavitvami, ki v kontekst teh starodavnih besedil vnašajo neresnične ali neverodostojne nauke, še največkrat z namenom hitrega zaslužka. Podobno se dogaja tudi v številnih novodobnih verskih gibanjih, ki se naslanjajo na dediščino hinduizma brez pravega poznavanja in razumevanja osnovnih ter izvirnih naukov – in to se ne dogaja samo na Zahodu, temveč celo v Indiji.

Po drugi strani protipol moderni vulgarizaciji indijske misli predstavlja akademski pristop k branju starih duhovnih in filozofskih naukov, ki ga vodijo tisti trenutek dominantna raziskovalna načela. Zahodna akademska srenja vztraja pri tehnično strogem, filološkem branju, preučevanju in prevajanju besedil, saj skušajo ohranjena besedila zaščititi pred samovoljnimi interpretacijami in se tako dokopati do izvirnega bistva tekstov. Tak pristop je največkrat že a priori mehaničen in redukcionističen, saj lušči zgolj vrhnji sloj besedila, goli tekst, ne prebije pa se do globočin, in tako najpoglavitnejši nauki ostajajo zgolj mrtva črka na papirju.

https://www.sanje.si/si/upanisada-svetasvatara.html

Pogovor ob izidu knjige Mateja Šurca: Vsega hudega me brani

Tue, 23 Dec 2025 08:42:52 +0100

Spolne zlorabe v Katoliški cerkvi in njihovo prikrivanje | Zapisano po pričevanju žrtev

Knjiga Vsega hudega me brani avtorja Mateja Šurca prinaša raziskavo spolnih zlorab v Katoliški cerkvi na Slovenskem, predvsem v župniji Zgornja Bohinjska dolina. Napisana je v literarnem slogu in temelji na izčrpnih pogovorih z žrtvami ter analizi dokumentacije. Knjiga razkriva temno plat cerkvene hierarhije, ki je desetletja prikrivala in omogočala zlorabe.

Središče pripovedi zavzemajo izpovedi žrtev, kot so Polona, Metka, Urška in Janez, ki so bili kot otroci in mladostniki žrtve nekaterih župnikov. Zgodbe segajo tudi daleč čez slovensko mejo – do nekdanjih ministrantov v vasici Mooto v DR Kongo ter častnih sester Skupnosti Loyola.

Zlorabe so trajale več desetletij, žrtve pa so bile zaradi strahu, sramu in pritiska okolice prisiljene v molk. Matej Šurc prikazuje ne le fizično in duhovno nasilje, temveč tudi posledice, ki so se kazale v njihovem odraslem življenju: izgubo zaupanja, psihične poškodbe in težave pri vzpostavljanju odnosov.

Poleg osebnih tragedij knjiga razkriva tudi širši sistem – kako so cerkvene oblasti zanemarjale znamenja zlorab, storilce premeščale namesto kaznovale in žrtve pustile brez podpore. Skozi podrobne opise vsakdanjega življenja v Bohinju avtor prikaže družbeni kontekst, v katerem so vera, tradicija in strah pred sramoto omogočali, da so zlorabe ostale skrite.

Knjiga ni le pričevanje o trpljenju, temveč tudi opomin na moč resnice in pomen posameznikove odločitve, da se upre represiji. Vsebuje tudi uvodno besedo Teje Pribac Brooks, ki z lastno izkušnjo dopolnjuje kontekst zlorab ter poudarja pomen etične drže in zavračanja laži.

Vsega hudega me brani je hkrati zgodba o uporu, upanju in poti k ozdravljenju. Namenjena je vsem, ki jih zanima problematika zlorab v zaprtih skupnostih, vloga institucij pri njihovem prikrivanju ter moč posameznika, ki kljub vsemu išče pravico.

Knjiga spodbuja k razmišljanju, dialogu in spremembam v družbi.

Sodelujoči: Matej Šurc, Svetlana Makarovič, Dragan Petrovec

Moderira: Nada Vodušek

O ŽENSKAH : Pogovor ob izidu briljantne zbirke esejev Susan Sontag na temo ženskih vprašanj

Thu, 04 Dec 2025 11:45:45 +0100

Esejistično delo Susan Sontag O ženskah je uvod v pisanje ena najimpresivnejših, najizvirnejših in najvplivnejših filozofinj 20. stoletja, »feministke, ki to sploh ni bila«. V njem se kultna mislecinja 20. stoletja loteva tematike staranja, enakosti, lepote, spolnosti in fašizma. O kultni mislecinji in njenem pisanju na temo ženskih vprašanj sta na knjižnem sejmu spregovorili plesalka in filozofinja Ana Pandur, ki je delo odlično prevedla v slovenščino, ter filozofinja in profesorica ženskih študij na Oddelku za filozofijo FF UL Eva Bahovec. Pogovor je povezala urednica na založbi Sanje Andreja Udovč.

SKOZI LABIRINTE HIPERIONA: Pogovor ob izidu vizionarskega ZF romana

Sat, 29 Nov 2025 22:34:25 +0100

Ko po celotni galaksiji divja vojna, se sedem romarjev odpravi na Hiperion, ki leži izven dosega zakonov človeške hegemonije ... Hiperion Dana Simmonsa je epski znanstvenofantastični roman, nagrajen z nagradama hugo in locus, Simmons pa mojster grajenja fantastičnih svetov. Roman je aktualen zaradi tem, kot so vpliv tehnološkega napredka na družbo, nevarnosti umetne inteligence, globalizacija ter iskanje identitete v vse bolj povezanem in hkrati odtujenem svetu. Ob praznovanju težko pričakovanega izida kultnega ZF romana v slovenščini se bodo skozi galaktične labirinte prehajali prevajalka Manca Noč Oletič in poznavalca ZF Igor Harb in Sergej Hvala v družbi Petra Oletiča.

Sodelujejo: Manca Noč Oletič, Igor Harb, Sergej Hvala
Moderira: Peter Oletič

Ob izidu knige Neže Marurer: Hej, srebrni mesec. Predstavlja ilustratorka Vesna Mesec

Mon, 24 Nov 2025 22:34:06 +0100

Hej, srebrni mesec,
žarek mi posodi,
da ujamem bel oblak,
ki čez goro dirja!

V tej knjigi tiho čakajo izbrane uspavanke Neže Maurer, da te popeljejo po mehki poti, posuti z zvezdnim prahom, na koncu katere te čakajo sanje, sladke kot med.

Zrahljaj svojo pernico, toplo se pokrij in zajahaj oblak, ki čez goro dirja!

Knjigo lahko naročite tukaj.

Ob izidu zbirke esejev Susan Sontag: O ženskah. Predstavlja urednica Andreja Udovč

Wed, 19 Nov 2025 21:52:49 +0100

Briljantno poantirano esejistično delo Susan Sontag O ženskah je uvod v pisanje pisateljice, filozofinje in najvplivnejše ameriške »feministke, ki to sploh ni bila«, na temo ženskih vprašanj. V njem se kultna mislecinja 20. stoletja loteva tematike staranja, enakosti, lepote, spolnosti in fašizma.

Knjiga O ženskah prinaša sedem esejev, v katere Sontag zajame najrazličnejše izzive in ponižanja, s katerimi se ženske spoprijemajo ob staranju; tematizira odnos med osvoboditvijo žensk in razrednim bojem; pronicljivo piše o lepoti, feminizmu, fašizmu in filmu. Skozi esejistično celoto, ki jo zapisuje neusmiljeno radovedno, zgodovinsko natančno, politično neomajno in na poenostavljanje alergično pero, preseva neponovljivi um »zadnje velike ameriške literarne zvezde« (tako njen biograf Benjamin Moser), ki je v svojih delih razgrinjala temeljni konflikt ameriške kulture, prepad med množično in visoko kulturo, ter ga vedno znova skušala premostiti.

Susan Sontag je bila ena najimpresivnejših, najizvirnejših in najvplivnejših filozofinj 20. stoletja. »Najzanimivejše ideje so herezije,« je nekoč izrekla. In res: v svojem pisanju je dosledno zvesta drži zavračanja znanega, predvidljivega, napovedljivega, prav tako tudi politično pogojenega in korektnega.

Delo v slovenščini izhaja v odličnem, suverenem prevodu Ane Pandur.

O ŽENSKAH: na voljo v spletni knjigarni Sanje in v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana.

Ob izidu knjige Ali Smith: Jesen. Predstavlja prevajalka Andreja Udovč

Tue, 18 Nov 2025 21:39:43 +0100

Daniel je star – stoletje. Elisabeth, rojena leta 1984, usmerja pogled v prihodnost. Je čas, ko se piše zgodovina, ki bo zaznamovala generacije. Združeno kraljestvo se razdružuje in razpada na kosce.

Ljubezen: nekdo jo pridobi, nekdo izgubi. Upanje hodi po svetu z roko v roki z brezupom. Letni časi se, kakor od nekdaj, premikajo po številčnici časa ...

Jesen zazveni kot lepa, ganljivo bridka simfonija spominov, sanj, mimobežnih resničnosti in krhkosti zapisanih življenj.

Ali Smith velja za eno najsijajnejših peres sodobne škotske literature. Jesen je del vrhunskega literarnega cikla Letni časi, kvarteta romanov, ki se s prostranimi koraki sprehajajo skozi intimne in skupnostne zgodbe našega časa. Je dobitnica literarne nagrade baileys, ki posebej slavi ženske glasove, in finalistka za nagrado booker.

Knjigo je v slovenščino občuteno prevedla Andreja Udovč.

JESEN: na voljo v spletni knjigarni Sanje in v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana

Ob izidu knjige Emilie Hart: Vešče. Predstavlja urednica Andreja Udovč

Tue, 18 Nov 2025 17:35:29 +0100

Angleško-avstralska pisateljica irskih koreninjak Emilia Hart v navdušujočem prvencu skozi preplet zgodb treh izjemnih žensk iz petih stoletij prepričljivo spaja zgodovinsko snov in temo čarovništva s sodobnim feminizmom. Inteligenten, udaren, nenavaden, do konca napet, absolutno neodložljiv in predvsem ... subtilno čaren roman o ženski trdoživosti in preobrazbeni moči naravnega sveta. Nagrada za najboljši prvenec in najboljši zgodovinski roman po izboru bralk in bralcev portala Goodreads.

»Vešče so knjiga, ob kateri ti vzdrgeta srce. In se kot vranja perut globoko iz zakopane črnine zgane pradavni spomin na čarovnico v nas. Moč ni sramota.«
– Andreja Udovč, urednica, v spremni besedi

V slovenščini knjiga izhaja v odličnem prevodu Polone Glavan.

VEŠČE: na voljo v spletni knjigarni knjigarni Sanje in v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana.

Ob izidu knjige Elif Shafak: Po nebu tečejo reke. Predstavlja prevajalka Maja Ropret

Tue, 18 Nov 2025 13:29:09 +0100

»Voda se spominja. Ljudje so, ki pozabljajo,« v težko pričakovanem romanu zapiše mojstrska tkalka zgodb Elif Shafak. Po nebu tečejo reke se ne izneveri velikim pričakovanjem. To je zgodba o izgubljeni pesmi, dveh velikih rekah in treh izjemnih življenjih, ki jih povezuje – ena sama kapljica vode.

Čudovito tekoč slovenski prevod je delo Maje Ropret.

PO NEBU TEČEJO REKE: na voljo v spletni knjigarni Sanje in v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana.

Ob izidu knjige Vsega hudega me brani. Predstavlja avtor Matej Šurc

Tue, 18 Nov 2025 11:04:08 +0100

Knjiga Vsega hudega me brani je pretresljivo pričevanje o spolnih zlorabah v Katoliški cerkvi, zapisano po izpovedih žrtev. Avtor Matej Šurc z neizprosno odkritostjo razkriva sistematično prikrivanje zločinov ter posledice, ki so se zaradi molka in strahu odražale skozi desetletja. Zgodbe žrtev, kot so Polona, Metka, Teja, Janez, Urška, ministranti iz vasice Mooto v DR Kongo in redovnice Skupnosti Loyola, so prikaz trpljenja, izdaje in boja za preživetje.

Poleg osebnih tragedij knjiga razkriva tudi širši sistem – kako so cerkvene oblasti zanemarjale znamenja zlorab, storilce premeščale namesto kaznovale in žrtve pustile brez podpore. Skozi podrobne opise vsakdanjega življenja v Bohinju avtor prikaže družbeni kontekst, v katerem so vera, tradicija in strah pred sramoto omogočali, da so zlorabe ostale skrite.

Vsega hudega me brani je hkrati zgodba o uporu, upanju in poti k ozdravljenju. Namenjena je vsem, ki jih zanima problematika zlorab v zaprtih skupnostih, vloga institucij pri njihovem prikrivanju ter moč posameznika, ki kljub vsemu išče pravico. Knjiga spodbuja k razmišljanju, dialogu in spremembam v družbi.

VSEGA HUDEGA ME BRANI: na voljo v spletni knjigarni Sanje in v Hiši sanjajočih knjig, Trubarjeva 29, Ljubljana.

Ob izidu knjige Alena Steržaja: Gora ni zadeta, nor je kdor gre gor

Mon, 06 Oct 2025 21:29:12 +0200

Nova knjiga glasbenika in popotnika Alena Steržaja je pustolovščina iskanja poti na »konec sveta«, ki je avtorja vodilo na njegovih potovanjih po Aziji. Pot, ki se začne na ljubljanski železniški postaji ob mesnem bureku, konča pa v Jayapuri na Papui – na skrajni točki kontinenta pred velikim oceanom –, se odvija čez tisoče kilometrov, skozi številne tuje dežele s »čudnimi« kulturami in bizarnimi običaji, monumentalnimi človeškimi in naravnimi stvaritvami ter nepredvidljivimi, stresnimi in nevarnimi situacijami, ki avtorja podzavestno silijo v spoznavanje samega sebe in lastnih psihofizičnih meja.

Popotovanje je premikajoča se učilnica življenja. Včasih pekoče, kot močno začinjen kari. Včasih blagodejno, kot odkrit pogled in prijazna beseda popolnega neznanca. Kako biti odprt, da se ti razpre vsa lepota dotlej nepoznanega sveta? Kako biti zaupljiv, a ostati previden? Kako odpihniti predsodke, naphane s stereotipi? Kako se naposled, četudi s težavo, naučiti barantanja – na Teheranskem bazarju ali na nagnetenih ulicah indijskih mest? Trenutki čudenja in veselja, negotovosti in bojazni. Meje, ki jih ne smeš prečkati v kratkih hlačah. Mimobežne podobe zemeljskega raja se menjujejo s prizori bede in razčlovečenja. Templji resnične in templji tržne duhovnosti. Seanse z marihuano. Tudi Nepalci radi pobegnejo iz vsakdanjosti. Sicer pa z marihuano častijo Šivo! V kačji restavraciji ugrizneš v svoj lastni strah. Se nekje na Kitajskem znajdeš v zgodbi, ki se zdi kot kriminalka. Dobiš na krožnik sečuansko raco, ki to ni. Se zaljubiš v lepoto Kitajskega krasa. Predvsem pa srečuješ in tkeš vezi z ljudmi. Od Irana, Pakistana, Indije, Nepala, Kitajske, Burme, Mjanmara, Tajske, Kambodže, Vietnama, Bornea do Papue. Kratke in krhke, vendar nepozabne vezi, ki se spletejo in odpletejo med krajšimi in malo daljšimi postanki na dolgi poti, ki se je začela na Balkanu in zaključila na skrajni točki našega sveta.

Alen Steržaj se je rodil leta 1972 v Postojni in zgodnje otroštvo preživel na Rakeku, od leta 1981 živi v Ljubljani. Prvo poezijo in prozo je pisal že v osnovni šoli, v času srednje šole na Gimnaziji Poljane pa se je ljubiteljsko začel ukvarjati z glasbo. Diplomiral je leta 1997 iz novinarstva na FDV pri dr. Gregorju Tomcu z nalogo Globalizem v žanrih popularne glasbe 80. in 90. let in leta 1999 postal glasbeni urednik revije Stop. V tistem času je pisal tudi scenarije za TV-oddajo Odklop. Od leta 2003 do 2019 je bil glasbeni redaktor pri reviji Vikend, kjer je opravljal intervjuje z domačimi in svetovnimi glasbeniki. Leta 2015 je pri Mladinski knjigi izdal prvenec kratkih zgodb malega človeka Pa ste vi normalni?!

Od leta 1991 je basist pri skupini Big Foot Mama in je kot avtor prispeval znaten delež k njenemu opusu. Medtem je kot basist sodeloval tudi s Petrom Lovšinom, skupino Mojo Hand in Iron Median tribute bandom, avtorsko pa še s številnimi drugimi imeni z glasbene scene, kot so Siddharta, Nina Pušlar in Ansambel Lojzeta Slaka.

Medtem je vztrajno razvijal strast do potovanj, pretežno sam in »po kopnem«, in vselej z raziskovalno noto odkrivanja pestrosti različnih življenjskih, kulturnih in etičnih vzorcev na vseh celinah. Med drugim je preučil celotno pot po južni Aziji do Tihega oceana, prečkal Sibirijo do Kitajske, se prebil čez Saharo v podsaharsko Afriko, obiskal Indijance v ameriških tropih in prepotoval dolge kilometre od Ria de Janeira vse do Antarktike. Reportaže je objavljal v mnogih slovenskih revijah in časopisih. Hibrid med potopisom in dnevniškimi popotniškimi zapisi Gora ni zadeta je njegova prva literarna stvaritev, ki odraža ljubezen do potovanj. Držimo pesti, da jih bo sledilo še več ...

Ob izidu knjige Petra Kovačiča Peršina: Zaton demokracije

Fri, 04 Jul 2025 21:27:29 +0200

V družbi, ki je ustemljena na kapitalu kot materializirani obliki sebičnosti in izkoriščanja človek ter narave, ni mogoče graditi demokracije. Obstoječa, zgolj formalna in deklarirana demokracija je le oblika despotizma kapitalokracije.

Solidarnost kot samoumevno držo omogoča edino samoupravna organiziranost družbe in gospodarstva. S tem pa je zagotovljena tako osebna kot družbena svoboda vsakega državljana. Prednost samouprave je tudi v tem, da gradi državo od spodaj navzgor in s tem omogoča uveljavljanje subsidiarnega vodenja celotne družbe, kar daje avtonomno suverenost vsaki družbeni enoti na področju njenih pristojnosti. S tem se družbeni red, blaginja prebivalstva in socialna varnost udejanjajo v skladu z voljo ljudstva na celotnem prostoru narodne družbe.

Peter Kovačič Peršin je eden poslednjih velikih humanistov v slovenski filozofiji.

Zapisala univ. prof. dr. Marija Švajncer

Knjiga je na voljo v spletni knjigarni Sanje.

Ob izidu knjige patra Karla Gržana: KAKO MISLITI TA SVET DRUGAČE | Človeštvo na prelomnici

Mon, 21 Apr 2025 23:29:53 +0200

Ob izidu knjige patra Karla Gržana
: KAKO MISLITI TA SVET DRUGAČE |
Človeštvo na prelomnici

Karel Gržan, Nada Vodušek, Peter Povh

Hiša sanjajočih knjig, april 2025
---
Sanje so na mrežju doma tukaj:
Slovenia: https://www.sanje.si/
Sanje TV: https://sanje.tv/index.html
Sanje na Tikanalu Sanje: https://www.youtube.com/channel/UCDBx743dy_ZVtK_uXezm-WA
Sanje na Knjigi obrazov: https://www.facebook.com/zalozbasanje
Sanje na Takojcigramu: https://www.instagram.com/sanje.publishing/?hl=en
Noč knjige: https://nocknjige.si/

AKCIJA OB MATERINSKEM DNEVU

Tue, 25 Mar 2025 12:49:30 +0100

Na materinski dan ob nakupu sijajnih sanjskih priročnikov – svetovne uspešnice Modrost rojevanja najbolj znane babice na svetu Ine May Gaskin in/ali Dojenja po prvem letu slovenske avtorice Aleksande Klopčič – podarjamo duhovito knjižico Kako ostanem lepa in mladostna. Faksimile duhovitega mini-maksi priročnika iz leta 1953 tudi šest desetletij pozneje brez dlake na jeziku prinaša zimzelene nasvete za dobro počutje, lep in zdrav videz, predvsem pa vsakodnevno negovanje samozavestnega damskega duha. Prisrčno darilo za (lepe in mladostne) dame – in mame!

Vsem našim bralkam, ki so se podale ali se podajajo na pot materinstva, v mesecu, posvečenim ženskam, iz srca čestitamo za pogum biti mama. Ni samoumevno, še posebej ne v svetu, ki namesto družine ali skupnosti preferira atomizirane, do nezdravih skrajnosti individualizirane posameznice in posameznike, ki so, kako prozorno, idealni potrošniki, pisani na kožo sistemu. Zato vse najlepše mamam tega sveta za vaš praznik z zahvalo, da ste.

O priročniku Modrost rojevanja je spregovorila prevajalka priročnika dr. Zalka Drglin. Bere Nada Vodušek.

Prevajalka Helena Lenasi predstavi roman Rolanda Schimmelpfenniga Črtica med dnevom in nočjo

Wed, 23 Oct 2024 21:09:12 +0200

Črtica med dnevom in nočjo je sodoben roman, z vrtoglavo hitrostjo se premika po ulicah nemirnega, etnično pisanega Berlina, se izgublja v divjih tehno zabavah in najdeva v doživljajih in premišljanjih protagonista, bivšega policista, ki nas vodi skozi dogajanje, Helena Lenasi predstavi tudi avtorja, priznanega nemškega pisca in dramatika. Njegove drame pogosto uprizarjajo tudi slovenska gledališča.

Edvard Kocbek 120 let | Predstavitev knjige Partizanski Dnevnik (1938-1945)

Sat, 28 Sep 2024 13:18:42 +0200

Prva javna predstavitev izjemnega dokumenta 2. svetovne vojne – v slovenskem in svetovnem merilu. Nada Vodušek v pogovoru z urednikom Rokom Zavrtanikom. Iz opisa knjige: V Partizanskem dnevniku so prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik.

Knjiga Partizanski dnevnik:

Prelistaj knjigo:

Sanje so na mrežju doma tukaj: https://www.sanje.si/

Sanje na Telegramu: https://t.me/zalozbasanje

Sanje na svobodnem ozemlju Odiseja: https://odysee.com/@Sanje:c

Noč knjige: https://nocknjige.si/

Ana Jelnikar ob izidu knjig Marije Sreš Najprej je bila ženska ter First there was a Woman

Mon, 23 Sep 2024 12:21:36 +0200

O Mariji Sreš in knjižnima novostima spregovarja raziskovalka, prevajalka in urednica obeh knjig dr. Ana Jelnikar.

Najprej je bila ženska in druge zgodbe

First there was a Woman

Ljudske pripovedke staroselcev Dungri Garasija izpod tankočutnega peresa Marije Sreš, misijonarke, večkrat nagrajene avtorice in vrhunske poznavalke gudžaratske literature.

O MARIJI SREŠ

Marija Sreš je bila rojena leta 1943 v Bratoncih. V Gudžarat, v Indijo, je prišla leta 1971 kot misijonska sestra, da bi delala s podeželskimi ženskami. Leta 1976 je kot ena od redkih žensk iz tujine diplomirala iz gudžaratske književnosti. V zadnjih tridesetih letih je delala s staroselkami Dungri Garasija v okrožju Sabarkantha na severu Gudžarata. Z njimi je v različnih obdobjih zasnovala tri ženske organizacije: Stri Sanghatan (Ženska organizacija), ki je nekoč štela več kot 10.000 članic; Džjot (Plamen), ki je obstajala le malo časa in je zaradi notranjih napetosti razpadla; in nazadnje Pragati Mahila Mandal (Skupina naprednih žensk), ki deluje še danes.7 Svoje izkušnje je izrazila v pisanju, s katerim je požela vrsto priznanj v Gudžaratu in tudi v rodni Sloveniji. Marijino prvo knjigo, Girasma ek Dungri, je Gudžaratska akademija literature in umetnosti [Gujarat Sahitya Akademi] leta 1994 nagradila z drugo nagrado za kratke zgodbe. Do zdaj je bila prevedena v angleščino, slovenščino (Tam, kjer kesude cveto), španščino in maratščino. Leta 2005 jo je Gudžaratska književna akademija [Gujarati Sahitya Parishad] ob svoji stoletnici izbrala kot eno od »stotih najpomembnejših knjig v gudžaratski književnosti« in objavila v posebni izdaji. Leta 2006 so šest njenih zgodb posneli za televizijo in indijski vsedržavni kanal Doordashan jih je predvajal v programu Indijski klasiki. Njena druga knjiga, Ženska ženski (Kavita sathe samvaad, z ang. naslovom Talking with Young Women), je tri leta pozneje (1997) prejela književno nagrado Gudžaratske književne akademije. Leta 2004 je Marija izdala nadaljevanje svoje prve knjige zgodb, Home is where my Heart is. Sledili sta slovenska izdaja, Doma sem, kjer je moje srce (2005), in gudžaratska izdaja, Džja maru Haiju, tja maru Ghar [Jya maru Haiyu, tya maru Ghar] (2006). Leta 2010 se je vrnila v Slovenijo, kjer še vedno ustvarja. Med njenimi najnovejšimi knjigami sta Pod krošnjo stare jablane: zgodbe žensk z Vzhoda in Zahoda (2015) in slovenska prenovljena izdaja knjige esejev Misijonarka pripoveduje (2019). Marija je v več kot tridesetih letih bivanja v Indiji napisala več kot sto člankov v slovenskem, angleškem, gudžaratskem in španskem jeziku. V njih z izrazito osebnega stališča zajema najrazličnejše teme, kot so vprašanje žensk, versko življenje danes, razvoj in izobraževanje staroselskih skupnosti, starodavna izročila in še bi lahko naštevali. Marijin cilj pri njenem delu in pisanju je bil vedno izboljšati življenje staroselcev, zlasti žensk, in jim pomagati, da postanejo ekonomsko samozadostni in spoštovani člani družbe. Po njenem mnenju je učenje samozadostnosti najbolj praktičen način za doseganje enakopravnosti in samospoštovanja v skupnosti.