»Pa si res ti!«
Gospod Palisander iztegne roko, kot bi Lučko hotel pobožati, a tega ne stori. »Punčka,« reče, »kako lepo te je videti, tolikokrat razmišljam o tebi. Kako je s tabo?«
Lučka skomigne. Kako je? Jezna je in zaskrbljena, ko se takole na odprtem sprehaja s Plavutkom, zebe jo in zdajle bo morala narediti nekaj, česar res noče, da bi prišla do denarja ...
»V redu,« reče.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

NE PRIZADENI NAŠIH OTROK IN POTOMCEV IN NAŠIH ŽIVLJENJ IN NAŠEGA GOVEDA IN NAŠIH KONJEV. O, RUDRA, NE UBIJAJ NAŠIH JUNAKOV IZ JEZE! TAKO TE ROTIMO IN TI DARUJEMO ŽRTVE.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Jakob Alešovec (1842 – 1901), pozabljeni, a izjemno pomemben, duhovit in sijajen slovenski satirik, v Ljubljanskih slikah humoristično popiše ljubljansko družbeno življenje iz konca 19. stoletja. Med branjem smo prestavljeni na ulice, kavarne, pisarne in gostilne, kjer nam Alešovec predstavi Ljubljančane v vsej svoji raznolikosti. A tu ne gre le za zabavno branje, temveč za pomemben testament časa, ki priča o načinu življenja in družbeni situaciji takratnega časa.

Comrade Dan O’Brien of the CPGB-ML who visited Venezuela in November 2025, as the US was assembling its Armada off her Northern Caribbean coastline, and attacking small boats, murdering her sailors and fishermen and brazenly spreading the propaganda that the PSUV and the Bolivarian resolution were not socialists, bringing peace, food, housing, development and liberation - but “Narco traffickers”.

As we know that led to the kidnap of comrade President Nicolas Maduro, and First Combatant Celia Flores, along with the widespread bombing of Venezuela, and the murder of over 100 Venezuelan and Cuban security and military personnel. We lament the loss of our sisters and brothers, defenders of Humanity and the Bolivarian Revolution.

We demand the release of Nicolas Maduro and Celia Flores, their return and restoration to their rightful offices! This is an attack on the sovereignty not only of Venezuela, but of EVERY nation! This is the reality: Imperialism seeks DOMINATION - not democracy.

But despite the gun held to their heads, the Venezuelan people stand firm and fight on, to preserve and retain their communes, and the gains of their revolution, while Trump and the US IMPERIALISTS tighten their dictatorial stranglehold over the whole of the Americas - as they escalate their bloody campaigns of repression, violence and genocide in Palestine, across the Middle East, with their illegal aggressive and ongoing war on Iran and as they tighten the oppressive exploitative grip on their wage slaves all over the world.

Now more than ever our solidarity is needed. Join the antifascist international: https://antifascistinternational.uk/founding-conference/

Annet Schaap, Lučka. 5.del. Morska deklica v šotoru. Četrt goldinarja.

”Debeluh ima samo eno zdravo oko, v drugi jamici je nekaj bledo modro umetnega. Njegova bela koža, polna tetovaž, na vseh koncih pritiska k steklu, kajti možak se za las zdrenja v majhno vratarnico. Kdor nima kovanca, si lahko vso druščino v šotoru ogleda kar na njegovih rokah: pernata gospa čivka na njegovem komolcu, morska deklica se ovija okoli njegove nadlakti in na vratu mu kvartata pritlikavec in dolgin z visokim cilindrom na glavi.
Lučka globoko vdihne in stopi k njemu. »Danes sem že bila tukaj in sem plačala vstopnico, gospod,« reče. »Ampak tako rada bi samo na kratko še enkrat smuknila noter. Grem lahko zastonj?«

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

20. NJEGOVA OBLIKA NI V VIDNEM POLJU, NIHČE GA NE VIDI Z OČMI. KDOR GA SPOZNA S SRCEM IN UMOM, POSTAVLJENEGA V SRCE – TA JE NESMRTEN.

21. “TA JE NEROJEN” – TAKO (O TEBI) MISLI NEKDO, KI SE BOJI. O, RUDRA LJUBEGA OBRAZA, VEDNO ME VARUJ Z NJIM!

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Tiste, ki jim nebo pomaga, imenujemo sinovi neba. Tega se ne naučijo z učenjem. Tega ne delajo z delanjem. Tega ne razumejo z uporabo razuma. Dopustiti, da se razumevanje ustavi pred tistim, česar ni mogoče razumeti, je visok dosežek. Tiste, ki tega ne zmorejo, bo zmlel nebeški mlin.
Zhuang Zhou: XXIII

Kultni roman za mnoge najboljše pisateljice znanstvene fantastike vseh časov je postavljen v prihodnost, v kateri sanje enega človeka odločajo o usodi človeštva. Prejemnik nagrade locus.
Svet pretresajo nasilje in okoljske katastrofe, vlada vsesplošno pomanjkanje – hrane, prostora, duše. Glavni lik, poimenovan George Orr – očitna aluzija na Georgea Orwella –, z grozo ugotavlja, da njegove sanje spreminjajo resničnost sedanjosti in celo preteklosti. Zbegan poišče pomoč pri psihiatru Williamu Habru, a postane žrtev ambicij iztirjene znanosti. Nebeški mlin zamelje ...
Nebeški mlin je literarno delo izjemnega pomena. V njem pisateljica s spoznavno dojemljivostjo in etično občutljivostjo ne samo začuti in opiše stehnicizirani svet brezupa, v katerem so si ljudje povsem podvrgli naravo in poteptali kozmična načela stvarstva, temveč s pronicljivo intuicijo tudi že razkrinkava vzroke za obstoj takšnega sveta in vzvode njegovega delovanja. Ursula K. Le Guin mojstrsko obelodanja nevarnosti zlorabe moči in človeško samouničevalnost ter postavlja bistvena vprašanja o naravi resničnosti same.

Hey hey sovereign wealth builders, Simon Dixon here.

There won’t be a live broadcast of Simon Dixon Hard Talk LIVE today.

Instead, I am premiering a deeply personal and intensive interview I recently did for The Enlightenment Podcast, hosted by Shamim Sarif and Hanan Kattan, author of Palestine Revealed.

In this interview, I open up about my 26-year journey—from my father’s loss of his life savings in the dot-com crash, to my battle to build a non-fractional bank outside the Bank of England cartel and how the Palestinian laboratory is the technology being tested to use back home in the West.

We go deep for over 2 hours, covering the hidden structures of our world and how we can reclaim our sovereignty.

Core Theme & Topics Discussed:

The Global Web of Debt & Power: In my view, the world is ruled not by a single country, but by a systemic web of incentives controlled by three interlocking complexes—the Financial Industrial Complex (FIC), Military Industrial Complex (MIC), and Technical Industrial Complex (TIC)—which privatise profits and socialise losses, turning war, debt, and inflation into a massive wealth transfer mechanism.

Palestine as a Tech Laboratory: My analysis of how military and surveillance technologies are beta-tested under occupation before allegedly being imported to the West to build a global control grid.
The Multipolar Shift: Why I believe the Western empire is in an asset-stripping phase, and how the rising power of China and Gulf sovereign wealth funds will reshape the global order and the eventual rebuild of Palestine.

A Strategy for Resistance: Why I believe voting won't save us, and why our real power lies in "choking the system" through how we spend, save, and invest, alongside digital resistance using decentralized tech, Bitcoin, and open-source AI.

Join the Premiere Tonight
The video will premiere tonight at 8pm BST. I look forward to seeing you in the live chat.

Watch the premiere on: ???? YouTube ???? X ???? Rumble

Let’s guard our minds and build our freedom together.

To your financial freedom,


Simon Dixon

Jonathan Pageau closed out Day 2 of ARC 2026 with a keynote that left the whole room speechless. Amidst the many voices surrounding the global AI debate, Pageau offered a simple question that stopped us in our tracks: "Who does it serve?"

__

Buy your 1st edition copy of our new book, The Age of Reconstruction: https://www.amazon.co.uk/dp/1916948510

With the return of the ARC Conference this June, we are publishing a brand new book — the most comprehensive synthesis of ARC’s philosophy to date. Drawing on Augustine, Tolkien, and a long tradition of civilisational thinking, The Age of Reconstruction charts a path from diagnosis to renewal. While many can point out where things have gone wrong, this book does what most can’t: it lays out a vision of what we must build, how, and why it is still possible.

Praise for The Age of Reconstruction:

"Will Western Civilisation flourish, or flounder? It depends on us, and the decisions we make right now. And Johnny Patterson's wonderful 'The Age of Reconstruction' gives us the formula, based on timeless ideas and wisdom." — Arthur Brooks, #1 New York Times Bestselling Author

__

Jonathan Pageau is an artist, writer and public speaker. He is a pioneer in the revival of Liturgical Art for the 21st century. Through his podcast, The Symbolic World, and publishing company, Symbolic World Press, he fosters the rediscovery of symbolic thinking and a vision for re-enchantment in the world.

__


__

Subscribe to the ARC Newsletter for the latest updates from the ARC movement:
https://www.arc-conference.com/subscribe

Go deeper with ARC Research. Read reports, articles, and academic papers underneath our talks - all pointed towards advancing education, promoting research, and developing ideas about the keys to human flourishing and prosperity. https://www.arc-conference.com/research-papers

If you would like to support ARC’s mission financially, firstly - thank you so much for trusting us with your resources. And secondly, find out how here: https://www.arc-conference.com/donate

If you have any questions for us, or would like to partner with us, contact us here: info@arc-conference.com

Moderni časi (1936) – kratka vsebina (povzetek DeepSeek)

Moderni časi je zadnji nemi film Charlieja Chaplina;  tokrat je Chaplin delavec v tovarni, ki se ves dan ukvarja s ponavljajočim se delom na tekočem traku. Zaradi pritiska po učinkovitosti doživi živčni zlom in pristane v bolnišnici. Ko pride iz nje, ugotovi, da ga čaka še težja borba – iskanje službe in preživetje v svetu, ki je vse bolj mehaniziran, birokratiziran in brezčuten.

Film je obenem komedija in tragična zgodba: Chaplin se znajde v neskončnih nesporazumih – od tega, da ga zamenjajo za komunističnega vodjo, do tega, da kljub vsemu skuša ohraniti dostojanstvo in ljubezen do brezdomne punce (Paulette Goddard), s katero skupaj sanjata o idiličnem življenju v koči ob cesti.

Kljub temu, da je film poln fizične komike (šampe, slapstick), je njegovo sporočilo globoko resno: industrializacija in kapitalizem človeka ne osvobajata, temveč ga odtujujeta od njegovega dela, od sočloveka in nazadnje tudi od njega samega.

Zakaj je Moderni časi aktualen še danes?

Zakaj ga gledati danes?

Moderni časi ni le filmska klasika – je komentar na svet, v katerem še vedno živimo. Chaplin se v filmu ne smeji tehnologiji, ampak naši slepi veri vanjo in v sistem, ki človeka zreducira na orodje. In ravno zato je film danes morda bolj aktualen kot kdaj koli prej.

Kaveh Akbar’s debut novel, a true cultural phenomenon, “Martyr!”, is grounded in death and mortality. “Martyr!” has taken on a new and deeply tragic sort of relevance since the U.S. and Israel launched the War with Iran in February. “Martyr!” is no longer just on ‘best seller’ and ‘must read’ lists – now, it is recommended reading for the worried American, for the person searching to understand their Iranian counterpart.

MS NOW: My Source for News, Opinion, and the World.

» Subscribe to MS NOW: https://www.youtube.com/@msnow

» Subscribe to MS NOW’s We the People Newsletter for exclusive content from your favorite MS NOW anchors. Sign up now for free at https://ms.now/joinus

MS NOW is the go-to destination for domestic and international breaking news, and best-in-class opinion journalism. For more context and news coverage of the most important stories of our day click here: https://www.ms.now/

#Books #Iran #Politics

“Ja, kaj neki počne tukaj učiteljica Amalija? Na poti, ki vodi do Črne hiše? Spet?!
Nič takšnega ni, si reče učiteljica. Sreda popoldne je, nadležne otroke je poslala domov. Samo na sprehod je šla in hodi lahko, koder hoče. In čisto po naključju se danes sprehaja tukaj, po poti do ... no ja. Do njegove hiše.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

NIHČE GA NI NE OD ZGORAJ, NE VZDOLŽ, NE IZ SREDINE DOJEL. NIČ MU NI PODOBNO, NJEGOVO IME JE VELIKA SLAVA.
Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Tiste, ki jim nebo pomaga, imenujemo sinovi neba. Tega se ne naučijo z učenjem. Tega ne delajo z delanjem. Tega ne razumejo z uporabo razuma. Dopustiti, da se razumevanje ustavi pred tistim, česar ni mogoče razumeti, je visok dosežek. Tiste, ki tega ne zmorejo, bo zmlel nebeški mlin.
Zhuang Zhou: XXIII

Kultni roman za mnoge najboljše pisateljice znanstvene fantastike vseh časov je postavljen v prihodnost, v kateri sanje enega človeka odločajo o usodi človeštva. Prejemnik nagrade locus.
Svet pretresajo nasilje in okoljske katastrofe, vlada vsesplošno pomanjkanje – hrane, prostora, duše. Glavni lik, poimenovan George Orr – očitna aluzija na Georgea Orwella –, z grozo ugotavlja, da njegove sanje spreminjajo resničnost sedanjosti in celo preteklosti. Zbegan poišče pomoč pri psihiatru Williamu Habru, a postane žrtev ambicij iztirjene znanosti. Nebeški mlin zamelje ...
Nebeški mlin je literarno delo izjemnega pomena. V njem pisateljica s spoznavno dojemljivostjo in etično občutljivostjo ne samo začuti in opiše stehnicizirani svet brezupa, v katerem so si ljudje povsem podvrgli naravo in poteptali kozmična načela stvarstva, temveč s pronicljivo intuicijo tudi že razkrinkava vzroke za obstoj takšnega sveta in vzvode njegovega delovanja. Ursula K. Le Guin mojstrsko obelodanja nevarnosti zlorabe moči in človeško samouničevalnost ter postavlja bistvena vprašanja o naravi resničnosti same.

“Kolesa cvilijo in škripajo in do mesta je še daleč.
Nik in Leni sta Lučko in njen voziček spustila ven, medtem ko je Marta brkljala po kleti in ni opazila, kaj počnejo. Nik je za njima spet zaklenil ograjo in Leni je žalostno gledal med prečkami, dokler nista izginila v gozdu.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmo

“Ko se nekaj mesecev kasneje vozim skozi zvezno državo Ohio, kjer je Wright odraščal, ugotavljam, da pokrajina ni bistveno drugačna od naše. Prav tako ima določeno zvočno frekvenco, pomislim. Skušam razumeti Wrighta z vidika časa in prostora. Seveda je na tem kontinentu vse bistveno drugače, toda obenem je ogromno podobnosti z Evropo, in vse skupaj tvori tisto, kar pojmujemo pod Zahod in zahodno kulturo, katerega bistvo so individualizem, demokracija, specifična pravna podlaga, zaupanje v znanost, življenjski slog, odnos med duhom in telesom ipd. Beseda Ohio mi odzvanja v glavi na način, kot sem ga prvič zaslišal skozi pesnikov glas v tistem posnetku izpred šestdeset let; ali pa sem jo prvič slišal morda kot otrok v kakšnem nepomembnem ameriškem filmu.”

Ameriški noč je intelektualno potovanje skozi ZDA – od muzejev in knjižnic do velemest in avtocest. Pripovedovalec, umetnostni zgodovinar, ne išče turističnih znamenitosti, temveč sledi lastnim asociacijam, umetnosti, spominom in srečanjem. Skozi osebno izkušnjo odkriva razlike med Evropo in Ameriko, se sooča z lastnimi strahovi, opazuje ameriško kulturo in išče odgovor na vprašanje: Kaj ostane, ko odvzamemo vse nepotrebno?

»Sanjalo se mi je o letečem balonu. Bil je na ogleno sivem nebu, med snežno belimi oblaki, v senci živorumenega sonca. Splezala sem na streho. Leteči balon sem gledala od spodaj, ko je nenadoma silovito zapihalo. Kar naenkrat nas je streslo od silovitosti tega nenadnega vetra. S tal se je zavrtinčil črn prah. Leteči balon je odnašalo. Na vso moč sem tekla po strehah, da mi ne bi ušel izpred oči.”

Romaneskno tkanje najbolj prepoznavne turške sodobne romanopiske je prepleteno s slovarskimi zapisi in zgodbo o nenavadni predstavo čudakov, ki se je odvila v Istanbulu konec 19. stoletja. Duhovito napisan roman prevprašuje ustaljene kanone in se igra s pojmovanji lepote in grdote, kot bi bilo oboje Rubikova kocka. Pisateljica v njem lahkotno preigrava vidike človeškega zaznavanja, potrebe po opazovanju in po tem, da smo videni, obenem pa na ganljiv način raziskuje škodo, ki jo lahko povzroči naša na videz nedolžna želja, da skozi pogled presojamo, sodimo in obsodimo soljudu. V dobi kričečih podob, umetne »inteligence« in velikih iluzij je roman še posebej aktualen.

“Edvard leži pod posteljo in glasno sope. Mišice rok mu vidno trepetajo. Vendar nima časa za počitek: stati mora, stati. Mora. Slabo je spal, in ko je vendarle malo zadremal, je sanjal čudne, neprijetne sanje. Ampak to seveda ni noben izgovor.
Sam, končno se mora enkrat sam spustiti po stopnicah. Z lastnimi nogami. In spodaj pod stopniščem bo stal njegov oče in zijal od presenečenja.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

“Nekega dne, ko sem ujet v koloni pločevine in medtem poslušam angloameriške pesnike, naletim na Jamesa Wrighta (1927–80). Prevzame me njegov počasni, nenavadno pomirjajoči, raskavi in nevsiljivi glas. Na poti in med odmori si posnetek večkrat predvajam in ga sproti prevajam. Pesmi se mi ne zde posebej presenetljive in o piscu nimam nobenih konkretnih predstav; je eden tistih avtorjev, ki jih ameriške antologije, knjigarnarji in knjižničarji postavljajo na obrobje knjižnega prostora in na manj vidna mesta knjižnih polic. Prav zaradi tega postaja za moje predstave privlačnejši, njegovo ime odpira nove asociacije in neko meni neznano ameriško geografijo, ki na neki točki začne sovpadati z mojo.”

Ameriški noč je intelektualno potovanje skozi ZDA – od muzejev in knjižnic do velemest in avtocest. Pripovedovalec, umetnostni zgodovinar, ne išče turističnih znamenitosti, temveč sledi lastnim asociacijam, umetnosti, spominom in srečanjem. Skozi osebno izkušnjo odkriva razlike med Evropo in Ameriko, se sooča z lastnimi strahovi, opazuje ameriško kulturo in išče odgovor na vprašanje: Kaj ostane, ko odvzamemo vse nepotrebno?