“Temna noč je, zadnja noč semnja. Mrzlo je, nebo je jasno in luna je tenek polmesec.
Julija, ženska z brado, je zakurila ogenj in Plavutek opazuje, kako svetloba plamenov meče sence na obraze bitij v krogu. Jedo piščanca in kruh in imajo celo nekaj kosov torte. Palček Osvald je izropal Ivanovo omaro, toliko sladkarij na kupu še niso videli.
Lučka je dala krožnik tudi Plavutku, a vidi, da samo brklja po piščancu in ne pojé niti grižljaja. Fantič osuplo gleda okrog sebe.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

“Keramet Mumî Keşke Memiş Efendi je bil zelo bister in sposoben. Vsako noč se je bojeval z drugo skupino demonov. Plezal je na gore, na katere si ni upal plezati nihče drug, v mislih je hitro razvijal teze, a ko je kakšno razvil, ga je začela dolgočasiti. Če je hotel, je lahko iz kamna iztisnil kri ali naredil, da je kolo usode obstalo. In ko je ubogo kolo usode pustil stati, ga je prevzela strast na grešnih skrivnih krajih. Vsi so vedeli, da redno obiskuje hiše na slabem glasu. Po govoricah sodeč je rad poslušal zgodbe rednih strank in prodajalk ljubezni; za zgodbe, ki jih je slišal, in za užitek, ki ga je bil deležen, je delil zlato.”

Romaneskno tkanje najbolj prepoznavne turške sodobne romanopiske je prepleteno s slovarskimi zapisi in zgodbo o nenavadni predstavo čudakov, ki se je odvila v Istanbulu konec 19. stoletja. Duhovito napisan roman prevprašuje ustaljene kanone in se igra s pojmovanji lepote in grdote, kot bi bilo oboje Rubikova kocka. Pisateljica v njem lahkotno preigrava vidike človeškega zaznavanja, potrebe po opazovanju in po tem, da smo videni, obenem pa na ganljiv način raziskuje škodo, ki jo lahko povzroči naša na videz nedolžna želja, da skozi pogled presojamo, sodimo in obsodimo soljudu. V dobi kričečih podob, umetne »inteligence« in velikih iluzij je roman še posebej aktualen.

“Ivan je vsega naveličan. Vsakokrat znova mora šotor podreti, ga naložiti na vlak pa spet postaviti ... Večino dela opravijo spake, ampak nekdo jih mora nadzirati, da mu česa ne ušpičijo ali ne pobegnejo ali celo poginejo.
V resnici je tale njegova druščina vedno bolj bedna. Dama z brado je zmeraj manj videti kot dama. Siamski dvojčici sta že leta dementni, njegova morska deklica hira ... Nekdaj je bila njegova največja atrakcija, zdaj pa to že dolgo ni več.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

From the album Rimska cesta (1992)

Generali

Hej, trgovci z ognjeno kugo,
vi ste vratarji zgodovine,
monarhi našega časa,
in sejalci večne tišine.

Preveč držite v svojih rokah,
da ne bi vsaka vaša kretnja,
črnih prtov ljudstvu tkala,
in vsako upanje v pekel prodala.

Med žive sanje srečnih korakov,
med željo in njeno resničnost,
pada vaša trda senca,
da vse pohabi v nepremičnost.

Hej, generali s temnimi očali,
poglejte svoja lačna ljudstva,
vsi vedo, kaj ste storili,
in v zemlji piše, kaj ste izdali.

Lastite si neko preteklost,
teptate vse, kar vam je tuje,
zanikate tuje svetove,
in vsak dan menjate stare bogove.

Vaš smeh so solze neštetih.
Med freske neznanih obrazov,
pišete svoja povelja,
in se oblačite v zastave porazov.

Vi ste sodniki svojega časa,
kdo drug kot čas lahko vam sodi,
le ranjena življenja mnogih,
ki so zaklenjena v vaši svobodi.



Generals

Hey, merchants with your plague of fire
You are the gatekeepers of history,
the monarchs of our time,
and the sowers of everlasting silence.

You hold too much in your grasp,
so your every gesture
weaves black cloths for the people
and sells every hope
into the depths of hell.

Between the vivid dreams of joyful steps,
between desire and its reality,
your rigid, dark shadow falls
and cripples everything into immobility.

Hey, generals with your dark sunglasses.
Gaze upon your starving nations.
They all know what you have done,
and in the earth it is written,
what you have betrayed.

You claim the past as your own
and trample everything that is foreign to you.
You deny other worlds
and everyday you replace old gods.

Your laughs are the tears of countless men.
Between the frescos of unknown faces,
you write your orders
and dress yourselves
with the flags of defeat.

You are the judges of our time,
and yet who else but time can judge you?
Only the countless destroyed lives,
that are locked inside your freedom.

ZNANJE IN NEZNANJE – TO DVOJE JE SKRITO IN POSTAVLJENO V NEUNIČLJIVEGA, ZARES NESKONČNEGA NAJVIŠJEGA BRAHMANA. NEZNANJE JE UNIČLJIVO, ZNANJE JE NESMRTNO. TA, KI JIMA VLADA, JE V RESNICI DRUGI
(V RAZMERJU DO ENEGA IN DRUGEGA).

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

“Po večernem klicu k molitvi so se zahodna vrata višnjevo rdečega šotora na vrhu hriba odprla za ženske. Takrat so namreč ženske v skupinah po tri, pet in deset začele vstopati skozi zahodna vrata višnjevo rdečega šotora na vrhu hriba. S seboj pa prinesle hrupno razburjenje. Del ogromnega šotora je bil namenjen ženskam. Z zajetnimi svežnji v rokah in s sitnimi otroki ob sebi so prestopale prag, odrivale druga drugo in se grabile za dolge volnene plašče. Sem je prihajalo na stotine žensk vseh temperamentov in nravi. Vseeno je bilo, katere narodnosti so, kateri jezik govorijo ali katere veroizpovedi so. Dovolj je bilo, da so ženske, pa tudi, da pridejo skupaj. To je bil pogoj, ki ga je postavil Keramet Mumî Keşke Memiş Efendi: nobena ženska ne sme v šotor priti sama.”

Romaneskno tkanje najbolj prepoznavne turške sodobne romanopiske je prepleteno s slovarskimi zapisi in zgodbo o nenavadni predstavo čudakov, ki se je odvila v Istanbulu konec 19. stoletja. Duhovito napisan roman prevprašuje ustaljene kanone in se igra s pojmovanji lepote in grdote, kot bi bilo oboje Rubikova kocka. Pisateljica v njem lahkotno preigrava vidike človeškega zaznavanja, potrebe po opazovanju in po tem, da smo videni, obenem pa na ganljiv način raziskuje škodo, ki jo lahko povzroči naša na videz nedolžna želja, da skozi pogled presojamo, sodimo in obsodimo soljudu. V dobi kričečih podob, umetne »inteligence« in velikih iluzij je roman še posebej aktualen.

“V šotoru je mirno, še sreča. Ivan je komaj dvignil pogled, ko je Lučka položila oba kovanca na polico, samo obrv je privzdignil in jo z roko potisnil naprej. Končno.
Notri je temnejše kot prej. V nišah na levi in desni gorijo sveče. Presunljive spake presenečeno opazujejo Lučko, ko stopa mimo.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

634 načinov, kako ubiti Fidela generalmajorja Fabiána Escalanteja Fonta je ena najpomembnejših knjig o prikritih operacijah ZDA v sklopu njihovega »boja proti komunizmu« v Latinski Ameriki. Avtor – ustanovitelj kubanske obveščevalne službe in njen dolgoletni vodja – ni zgolj opazovalec: bil je eden izmed ključnih akterjev pri razkrivanju in preprečevanju atentatov na Fidela Castra.

Cvetka Poprask, uvodna beseda k slovenskemu prevodu.

“Ko mi je bilo deset let, sem prvikrat dvomil, da je Bog usmiljen in da posluša človeka, kadar kliče k njemu iz ranjenega srca. Molil sem dolgo v noč; zdelo se mi je, da sem Bogu bližji nego kdaj in da gledajo naravnost name njegove očetovske oči. Naposled sem v molitvi zaspal; ko sem se vzdramil, ni bilo tolažbe iz nebes in še grenkejše je bilo življenje.”

Enajst nepozabnih zapisov/črtic Ivana Cankarja o njegovi materi.

»Pa si res ti!«
Gospod Palisander iztegne roko, kot bi Lučko hotel pobožati, a tega ne stori. »Punčka,« reče, »kako lepo te je videti, tolikokrat razmišljam o tebi. Kako je s tabo?«
Lučka skomigne. Kako je? Jezna je in zaskrbljena, ko se takole na odprtem sprehaja s Plavutkom, zebe jo in zdajle bo morala narediti nekaj, česar res noče, da bi prišla do denarja ...
»V redu,« reče.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

NE PRIZADENI NAŠIH OTROK IN POTOMCEV IN NAŠIH ŽIVLJENJ IN NAŠEGA GOVEDA IN NAŠIH KONJEV. O, RUDRA, NE UBIJAJ NAŠIH JUNAKOV IZ JEZE! TAKO TE ROTIMO IN TI DARUJEMO ŽRTVE.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Jakob Alešovec (1842 – 1901), pozabljeni, a izjemno pomemben, duhovit in sijajen slovenski satirik, v Ljubljanskih slikah humoristično popiše ljubljansko družbeno življenje iz konca 19. stoletja. Med branjem smo prestavljeni na ulice, kavarne, pisarne in gostilne, kjer nam Alešovec predstavi Ljubljančane v vsej svoji raznolikosti. A tu ne gre le za zabavno branje, temveč za pomemben testament časa, ki priča o načinu življenja in družbeni situaciji takratnega časa.

Comrade Dan O’Brien of the CPGB-ML who visited Venezuela in November 2025, as the US was assembling its Armada off her Northern Caribbean coastline, and attacking small boats, murdering her sailors and fishermen and brazenly spreading the propaganda that the PSUV and the Bolivarian resolution were not socialists, bringing peace, food, housing, development and liberation - but “Narco traffickers”.

As we know that led to the kidnap of comrade President Nicolas Maduro, and First Combatant Celia Flores, along with the widespread bombing of Venezuela, and the murder of over 100 Venezuelan and Cuban security and military personnel. We lament the loss of our sisters and brothers, defenders of Humanity and the Bolivarian Revolution.

We demand the release of Nicolas Maduro and Celia Flores, their return and restoration to their rightful offices! This is an attack on the sovereignty not only of Venezuela, but of EVERY nation! This is the reality: Imperialism seeks DOMINATION - not democracy.

But despite the gun held to their heads, the Venezuelan people stand firm and fight on, to preserve and retain their communes, and the gains of their revolution, while Trump and the US IMPERIALISTS tighten their dictatorial stranglehold over the whole of the Americas - as they escalate their bloody campaigns of repression, violence and genocide in Palestine, across the Middle East, with their illegal aggressive and ongoing war on Iran and as they tighten the oppressive exploitative grip on their wage slaves all over the world.

Now more than ever our solidarity is needed. Join the antifascist international: https://antifascistinternational.uk/founding-conference/

Annet Schaap, Lučka. 5.del. Morska deklica v šotoru. Četrt goldinarja.

”Debeluh ima samo eno zdravo oko, v drugi jamici je nekaj bledo modro umetnega. Njegova bela koža, polna tetovaž, na vseh koncih pritiska k steklu, kajti možak se za las zdrenja v majhno vratarnico. Kdor nima kovanca, si lahko vso druščino v šotoru ogleda kar na njegovih rokah: pernata gospa čivka na njegovem komolcu, morska deklica se ovija okoli njegove nadlakti in na vratu mu kvartata pritlikavec in dolgin z visokim cilindrom na glavi.
Lučka globoko vdihne in stopi k njemu. »Danes sem že bila tukaj in sem plačala vstopnico, gospod,« reče. »Ampak tako rada bi samo na kratko še enkrat smuknila noter. Grem lahko zastonj?«

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

20. NJEGOVA OBLIKA NI V VIDNEM POLJU, NIHČE GA NE VIDI Z OČMI. KDOR GA SPOZNA S SRCEM IN UMOM, POSTAVLJENEGA V SRCE – TA JE NESMRTEN.

21. “TA JE NEROJEN” – TAKO (O TEBI) MISLI NEKDO, KI SE BOJI. O, RUDRA LJUBEGA OBRAZA, VEDNO ME VARUJ Z NJIM!

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Tiste, ki jim nebo pomaga, imenujemo sinovi neba. Tega se ne naučijo z učenjem. Tega ne delajo z delanjem. Tega ne razumejo z uporabo razuma. Dopustiti, da se razumevanje ustavi pred tistim, česar ni mogoče razumeti, je visok dosežek. Tiste, ki tega ne zmorejo, bo zmlel nebeški mlin.
Zhuang Zhou: XXIII

Kultni roman za mnoge najboljše pisateljice znanstvene fantastike vseh časov je postavljen v prihodnost, v kateri sanje enega človeka odločajo o usodi človeštva. Prejemnik nagrade locus.
Svet pretresajo nasilje in okoljske katastrofe, vlada vsesplošno pomanjkanje – hrane, prostora, duše. Glavni lik, poimenovan George Orr – očitna aluzija na Georgea Orwella –, z grozo ugotavlja, da njegove sanje spreminjajo resničnost sedanjosti in celo preteklosti. Zbegan poišče pomoč pri psihiatru Williamu Habru, a postane žrtev ambicij iztirjene znanosti. Nebeški mlin zamelje ...
Nebeški mlin je literarno delo izjemnega pomena. V njem pisateljica s spoznavno dojemljivostjo in etično občutljivostjo ne samo začuti in opiše stehnicizirani svet brezupa, v katerem so si ljudje povsem podvrgli naravo in poteptali kozmična načela stvarstva, temveč s pronicljivo intuicijo tudi že razkrinkava vzroke za obstoj takšnega sveta in vzvode njegovega delovanja. Ursula K. Le Guin mojstrsko obelodanja nevarnosti zlorabe moči in človeško samouničevalnost ter postavlja bistvena vprašanja o naravi resničnosti same.

Hey hey sovereign wealth builders, Simon Dixon here.

There won’t be a live broadcast of Simon Dixon Hard Talk LIVE today.

Instead, I am premiering a deeply personal and intensive interview I recently did for The Enlightenment Podcast, hosted by Shamim Sarif and Hanan Kattan, author of Palestine Revealed.

In this interview, I open up about my 26-year journey—from my father’s loss of his life savings in the dot-com crash, to my battle to build a non-fractional bank outside the Bank of England cartel and how the Palestinian laboratory is the technology being tested to use back home in the West.

We go deep for over 2 hours, covering the hidden structures of our world and how we can reclaim our sovereignty.

Core Theme & Topics Discussed:

The Global Web of Debt & Power: In my view, the world is ruled not by a single country, but by a systemic web of incentives controlled by three interlocking complexes—the Financial Industrial Complex (FIC), Military Industrial Complex (MIC), and Technical Industrial Complex (TIC)—which privatise profits and socialise losses, turning war, debt, and inflation into a massive wealth transfer mechanism.

Palestine as a Tech Laboratory: My analysis of how military and surveillance technologies are beta-tested under occupation before allegedly being imported to the West to build a global control grid.
The Multipolar Shift: Why I believe the Western empire is in an asset-stripping phase, and how the rising power of China and Gulf sovereign wealth funds will reshape the global order and the eventual rebuild of Palestine.

A Strategy for Resistance: Why I believe voting won't save us, and why our real power lies in "choking the system" through how we spend, save, and invest, alongside digital resistance using decentralized tech, Bitcoin, and open-source AI.

Join the Premiere Tonight
The video will premiere tonight at 8pm BST. I look forward to seeing you in the live chat.

Watch the premiere on: ???? YouTube ???? X ???? Rumble

Let’s guard our minds and build our freedom together.

To your financial freedom,


Simon Dixon

Jonathan Pageau closed out Day 2 of ARC 2026 with a keynote that left the whole room speechless. Amidst the many voices surrounding the global AI debate, Pageau offered a simple question that stopped us in our tracks: "Who does it serve?"

__

Buy your 1st edition copy of our new book, The Age of Reconstruction: https://www.amazon.co.uk/dp/1916948510

With the return of the ARC Conference this June, we are publishing a brand new book — the most comprehensive synthesis of ARC’s philosophy to date. Drawing on Augustine, Tolkien, and a long tradition of civilisational thinking, The Age of Reconstruction charts a path from diagnosis to renewal. While many can point out where things have gone wrong, this book does what most can’t: it lays out a vision of what we must build, how, and why it is still possible.

Praise for The Age of Reconstruction:

"Will Western Civilisation flourish, or flounder? It depends on us, and the decisions we make right now. And Johnny Patterson's wonderful 'The Age of Reconstruction' gives us the formula, based on timeless ideas and wisdom." — Arthur Brooks, #1 New York Times Bestselling Author

__

Jonathan Pageau is an artist, writer and public speaker. He is a pioneer in the revival of Liturgical Art for the 21st century. Through his podcast, The Symbolic World, and publishing company, Symbolic World Press, he fosters the rediscovery of symbolic thinking and a vision for re-enchantment in the world.

__


__

Subscribe to the ARC Newsletter for the latest updates from the ARC movement:
https://www.arc-conference.com/subscribe

Go deeper with ARC Research. Read reports, articles, and academic papers underneath our talks - all pointed towards advancing education, promoting research, and developing ideas about the keys to human flourishing and prosperity. https://www.arc-conference.com/research-papers

If you would like to support ARC’s mission financially, firstly - thank you so much for trusting us with your resources. And secondly, find out how here: https://www.arc-conference.com/donate

If you have any questions for us, or would like to partner with us, contact us here: info@arc-conference.com