V svetu, ki med vsemi bitji najbolj občuduje roparje in plenilce, so mrhovinarji na slabem glasu. A beloglavi jastrebi, te tihe ptice, ki živijo odmaknjeno življenje med morjem in nebom nad kvarnerskim otočjem, imajo v starih kulturah povsem drugačen pomen.
»Mrhovinarji so potrpežljive ptice. Bog pravičnosti je jahal beloglavega jastreba. Zoroastrovci so tem pticam darovali telesa svojih mrtvih. Človeške duše prenašajo v onostranstvo.«

Mrhovinarji starega sveta avtorice Teje Tulić je prejel vrsto nagrad in kritiških priznanj: HPortal ga je razglasil za najboljši roman 2023, prejel je regionalno nagrado Štefica Cvek za najboljši roman na območju nekdanje Jugoslavije in bil nominiran za vrsto drugih nagrad.

“Lučka spotikaje se steče po hribu navzdol do konca gozda, kjer se pred njo razpre oblačno nebo. Za hip zadrži korak. Končno. Vdihne vonj po soli in se zazre v prostrano sivkasto morje. In tam v daljavi že vidi mesto, pristanišče, stezo do svetilnika ... Steče naprej.
Ulice so skoraj prazne, le tu in tam še kdo hiti na Spihano poljano, kjer stojijo sejemski šotori.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

KO NI TEME, NI DNEVA ALI NOČI, NITI OBSTOJA NITI NEOBSTOJA, OBSTAJA SAMO ŠIVA – TO JE NEUNIČLJIVO, TO JE ODLIČNO SONCE, IZ NJEGA JE IZŠLA STARODAVNA MODROST.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

V svetu, ki med vsemi bitji najbolj občuduje roparje in plenilce, so mrhovinarji na slabem glasu. A beloglavi jastrebi, te tihe ptice, ki živijo odmaknjeno življenje med morjem in nebom nad kvarnerskim otočjem, imajo v starih kulturah povsem drugačen pomen.
»Mrhovinarji so potrpežljive ptice. Bog pravičnosti je jahal beloglavega jastreba. Zoroastrovci so tem pticam darovali telesa svojih mrtvih. Človeške duše prenašajo v onostranstvo.«

Mrhovinarji starega sveta avtorice Teje Tulić je prejel vrsto nagrad in kritiških priznanj: HPortal ga je razglasil za najboljši roman 2023, prejel je regionalno nagrado Štefica Cvek za najboljši roman na območju nekdanje Jugoslavije in bil nominiran za vrsto drugih nagrad.

“Edvard se noče več voziti z vozičkom. Nikoli več, si reče. Kako se je lahko pustil prepričati in odvrniti od svoje najpomembnejše naloge? Odpovedal je pouk in popoldne preskoči celo namakanje v kadi. Stati mora, stati in hoditi. Vadi ves dan. Povleče se pokonci in pade, znova se povleče pokonci, pa spet pade. Sam sebe zmerja in bodri: revše, mevža, ne odnehaj! Ne odneha.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

Pogovor z Vidom Sagadinom Žigonom in Alenko Jovanovski (avtorica spremne študije) vodi Nada Vodušek.

Garuda je pesniška zbirka Vida Sagadina Žigona, razpeta med Prolog in Epilog ter štiri dejanja – Spopad z Bogom, Spopad s sabo, Spopad z njo in Spopad z njimi. Pesmi, ki jih zaznamuje hipnotičen ritem, fraktalno razraščajoče se metafore in neposredna izpovednost, sledijo dramatični strukturi sodobne monološke moralitete. Iz bolečih osebnih izgub – službe, družine, samopodobe – bruhajo prebliski univerzalne veljave. Zbirka je izšla pri Založbi Sanje leta 2026 z uvodno besedo Alenke Jovanovski.

Knjiga je na voljo tu

Simpozijska kvintesenca letošnjega festivala Sanje: peterica predavanj, razprav na temo Kaj storiti, navdihnjenih z istoimensko knjigo Leva Nikolajeviča Tolstoja, ki je, za sedaj v angleščini, izšla pri Sanjah v zbirki Iskra+, v pripravi je tudi slovenski prevod. Sprememba načina biti od znotraj navzven, pozitiven etični predznak, gradnja neprisiljenih oblik skupnosti, državljanska nepokorščina vsem oblikam tiranij – vse to so le nekatere od smernic, ki jih prinaša pretres Tolstojevega izziva tukaj in zdaj. Ne morem pozabiti teh razprav, nočem se še posloviti od njih, zapisujem si glavne poante na modre listke, ki so varuhi poletja, jih ponovno posušam na sanje.tv na poti s kopanja v Soči, po opravkih, v čakanju na polno luno (julijska je jelenja in bo nastopila šele čisto konec meseca), na poti kamorkoli. Mogoče so mi tako noro všeč zato, ker pretrgajo znani horizont, da bi se lahko rodilo nekaj novega. Ultimativno vodnarskega. Razpravljali so Petar Pavlović, Alenka Jovanovski, Petar Pavlović, Rok Zavrtanik in Igor Krivokapič, za piko na i intervencije občinstva. 

To je poletno pismo vtisov, pisano pod kraških soncem na neznan naslov. Ne vrzi ga proč, povabilo k pustolovšlini duha je. Na poletni sprehod skozi hodnike na novo utrtih miselnih, intuitivnih in neznano letečih povezav (NLP) torej.

Knjigo predstavlja Andrej Hrvatin – Nimetu, ki je knjigo predlagal v prevod in napisal tudi uvodno besedo.

Sveto znanje dr. Williama A. Richardsa je temeljno delo na stičišču psihologije, nevroznanosti in religioznih izkušenj. Dr. William A. Richards (roj. 1940) je klinični psiholog in eden najpomembnejših pionirjev psihedeličnih raziskav na svetu.

Več o knjigi

Izid 

TA NEBESNIK, TVOREC SVETA, VELIKO SEBSTVO, JE VEDNO V SRCIH VSEH BITIJ. KDOR GA SPOZNA V SRCU, MISLI IN UMU, JE NESMRTEN.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

Desetnica je mladinski roman, ki znano zgodbo o desetnici premakne v današnji čas. Kaj naj stori uspešen poslovni mož, ki si neznansko želi sina, da bi nasledil njegovo podjetje, rojevajo pa se mu same hčere? Vsakič je razočaran, jezen, a potem jih vse po vrsti vzljubi. Toda ob rojstvu desete doživi pravi živčni zlom. Vedeževalka mu prerokuje, da ga bo neka bližnja oseba pogubila, ga spravila na beraško palico, če ne bo odšla proč. In to ni nihče drug kot njegova deseta hči Brina. Brina, rojena v bogastvo, je pravo očetovo nasprotje. Socialno čuteča deklica, upornica, občutljiva za krivice tega sveta in škodo, ki jo povzroča človek.

»Ne,« reče Edvard. Seveda reče ne.
Kaj pa je mislila? Da bo šel iz sobe? Dol? In potem ven, kajne, kjer je mrzlo in piha, v vozičku, v katerem te premetava, pa ja, in iz katerega lahko pade in se celo poškoduje? Ven, kjer ga vsi lahko vidijo?! Ne more si predstavljati nič strašnejšega.

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

15. SAMO ON JE OB (PRAVEM) ČASU ZAŠČITNIK SVETA, GOSPODAR VESOLJA, KI JE SKRIT V VSEH BITJIH. V NJEM SE ZEDINJAJO BRAHMANSKI MODRECI IN NEBESNIKI. S SPOZNANJEM PRAV NJEGA SE SPONA SMRTI PRETRGA.

16. S SPOZNANJEM ŠIVE, SKRITEGA V VSEH BITJIH, KI JE KOT KREMA, SUBTILNEJŠA OD PREČIŠČENEGA MASLA: S SPOZNANJEM TEGA NEBESNIKA, KIOBSEGA VES SVET, SE OSVOBODIMO VSEH SPON.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprav

Desetnica je mladinski roman, ki znano zgodbo o desetnici premakne v današnji čas. Kaj naj stori uspešen poslovni mož, ki si neznansko želi sina, da bi nasledil njegovo podjetje, rojevajo pa se mu same hčere? Vsakič je razočaran, jezen, a potem jih vse po vrsti vzljubi. Toda ob rojstvu desete doživi pravi živčni zlom. Vedeževalka mu prerokuje, da ga bo neka bližnja oseba pogubila, ga spravila na beraško palico, če ne bo odšla proč. In to ni nihče drug kot njegova deseta hči Brina. Brina, rojena v bogastvo, je pravo očetovo nasprotje. Socialno čuteča deklica, upornica, občutljiva za krivice tega sveta in škodo, ki jo povzroča človek.

V Hiši sanjajočih knjig smo na pragu visokega poletja predstavili novosti, za katere smo dihali v zadnjem mesecu ali dveh. Med osrednjimi gosti večera je bil pisatelj Andrej Rozman Roza, avtor pravkar objavljenega mladinskega romana Desetnica. Predstavila sta ga skupaj z urednico romana Nado Vodušek.

V nadaljevanju smo se v uredniški zasedbi Rok Zavrtanik, Nada Vodušek in Andreja Udovč potopili v nove knjige. Tule je naših srečnih 13 s predstavitve in vrženo bralsko sidro za poletno branje. :) Naš namen je en sam in iskren: da se v poletnih dneh tudi vi potopite vanje, kot se potapljači na dah v filmu Luca Bessona potapljajo v veliko modrino. Za vse tiste, ki si želite poletno branje podaljšati v neskončnost horizonta, pa na sanje.si in v Hiši sanjajočih knjig teče akcija Sanje za poletno branje, ki prinaša – 25 % na celoten program (z izjemo novosti, mlajših od 6 mesecev). Rešilna beseda, ki jo zapišete ob zaključku nakupa v košarici, se glasi: ISKRICA.

Srečnih trinajst za dolgo, vroče poletje:

Andrej Rozman – Roza: Desetnica

Elif Shafak: Pogled

Tea Tulić: Mrhovinarji starega sveta

William Richards: Sveto znanje: psihedeliki in njihovo religiozno učinkovanje

Jakob Alešovec: Ljubljanske slike

Peter Kovačič Peršin: Scenarij nove svetovne ureditve

Robert Simonišek: Ameriška noč

Vid Sagadin Žigon: Garuda

Ivan Cankar: Ob svetem grobu

David Brooks: Ice storm; tudi v slovenščini: Ledeni vihar

Za lažjo orientacijo: posnetek predstavitve je že dostopen na sanje.tv. 

“Nik previdno odloži barčico. Dolga je kot njegov mezinec in ozka za samo polovico njega, vendar ima jambore, jadra, line in celo figuro majcene morske deklice, ki krasi premec. Steklenica, v katero bo barčico potisnil, že čaka na mizi.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

S SPOZNANJEM ŠIVE, SUBTILNEJŠEGA OD SUBTILNEGA, KI SE NAHAJA SREDI KAOSA, TVORCA VESOLJA, KI IMA MNOGO OBLIK, ENEGA, KI PREKRIVA VESOLJE, DOSEŽEMO NEOMEJEN MIR.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

V svetu, ki med vsemi bitji najbolj občuduje roparje in plenilce, so mrhovinarji na slabem glasu. A beloglavi jastrebi, te tihe ptice, ki živijo odmaknjeno življenje med morjem in nebom nad kvarnerskim otočjem, imajo v starih kulturah povsem drugačen pomen.
»Mrhovinarji so potrpežljive ptice. Bog pravičnosti je jahal beloglavega jastreba. Zoroastrovci so tem pticam darovali telesa svojih mrtvih. Človeške duše prenašajo v onostranstvo.«

Mrhovinarji starega sveta avtorice Teje Tulić je prejel vrsto nagrad in kritiških priznanj: HPortal ga je razglasil za najboljši roman 2023, prejel je regionalno nagrado Štefica Cvek za najboljši roman na območju nekdanje Jugoslavije in bil nominiran za vrsto drugih nagrad.

“Ko Lučka zjutraj pride na uro branja, se Edvard ne skriva pod posteljo, ampak leži na tleh sredi sobe. Premetava se in brca kot zajec v pasti. Na sebi ima nekakšen usnjen oklep z jermeni in pasovi, spodaj pa mu vstran štrli še nenavadno kepasto stopalo. Repna plavut se mu je obupno zapletla v pas, poln luknjic in zaponk, in fantič zdaj vleče in vleče zanje, a mu jih ne uspe odpeti.
»Plavutek? Kaj pa počneš?«”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.