15. SAMO ON JE OB (PRAVEM) ČASU ZAŠČITNIK SVETA, GOSPODAR VESOLJA, KI JE SKRIT V VSEH BITJIH. V NJEM SE ZEDINJAJO BRAHMANSKI MODRECI IN NEBESNIKI. S SPOZNANJEM PRAV NJEGA SE SPONA SMRTI PRETRGA.

16. S SPOZNANJEM ŠIVE, SKRITEGA V VSEH BITJIH, KI JE KOT KREMA, SUBTILNEJŠA OD PREČIŠČENEGA MASLA: S SPOZNANJEM TEGA NEBESNIKA, KIOBSEGA VES SVET, SE OSVOBODIMO VSEH SPON.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprav

Desetnica je mladinski roman, ki znano zgodbo o desetnici premakne v današnji čas. Kaj naj stori uspešen poslovni mož, ki si neznansko želi sina, da bi nasledil njegovo podjetje, rojevajo pa se mu same hčere? Vsakič je razočaran, jezen, a potem jih vse po vrsti vzljubi. Toda ob rojstvu desete doživi pravi živčni zlom. Vedeževalka mu prerokuje, da ga bo neka bližnja oseba pogubila, ga spravila na beraško palico, če ne bo odšla proč. In to ni nihče drug kot njegova deseta hči Brina. Brina, rojena v bogastvo, je pravo očetovo nasprotje. Socialno čuteča deklica, upornica, občutljiva za krivice tega sveta in škodo, ki jo povzroča človek.

Drage bralke in bralci, spoštovane novinarke in novinarji, recenzenti in recenzentke, zapisovalke in zapisovalci vsega lepega, neustrašnega, navdihujočega.

Med osrednjimi gosti večera bo pisatelj Andrej Rozman Roza, avtor pravkar objavljenega mladinskega romana Desetnica.

Andrej Rozman Roza Desetnica

Elif Shafak Pogled

Tea Tulić Mrhovinarji starega sveta

William Richards Sveto znanje: psihedeliki in njihovo

religiozno učinkovanje

Jakob Alešovec Ljubljanske slike

Peter Kovačič Peršin Scenarij nove svetovne ureditve

Robert Simonišek Ameriška noč

Vid Sagadin Žigon Garuda

Ivan Cankar Ob svetem grobu

David Brooks Ice storm

“Nik previdno odloži barčico. Dolga je kot njegov mezinec in ozka za samo polovico njega, vendar ima jambore, jadra, line in celo figuro majcene morske deklice, ki krasi premec. Steklenica, v katero bo barčico potisnil, že čaka na mizi.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

S SPOZNANJEM ŠIVE, SUBTILNEJŠEGA OD SUBTILNEGA, KI SE NAHAJA SREDI KAOSA, TVORCA VESOLJA, KI IMA MNOGO OBLIK, ENEGA, KI PREKRIVA VESOLJE, DOSEŽEMO NEOMEJEN MIR.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

V svetu, ki med vsemi bitji najbolj občuduje roparje in plenilce, so mrhovinarji na slabem glasu. A beloglavi jastrebi, te tihe ptice, ki živijo odmaknjeno življenje med morjem in nebom nad kvarnerskim otočjem, imajo v starih kulturah povsem drugačen pomen.
»Mrhovinarji so potrpežljive ptice. Bog pravičnosti je jahal beloglavega jastreba. Zoroastrovci so tem pticam darovali telesa svojih mrtvih. Človeške duše prenašajo v onostranstvo.«

Mrhovinarji starega sveta avtorice Teje Tulić je prejel vrsto nagrad in kritiških priznanj: HPortal ga je razglasil za najboljši roman 2023, prejel je regionalno nagrado Štefica Cvek za najboljši roman na območju nekdanje Jugoslavije in bil nominiran za vrsto drugih nagrad.

“Ko Lučka zjutraj pride na uro branja, se Edvard ne skriva pod posteljo, ampak leži na tleh sredi sobe. Premetava se in brca kot zajec v pasti. Na sebi ima nekakšen usnjen oklep z jermeni in pasovi, spodaj pa mu vstran štrli še nenavadno kepasto stopalo. Repna plavut se mu je obupno zapletla v pas, poln luknjic in zaponk, in fantič zdaj vleče in vleče zanje, a mu jih ne uspe odpeti.
»Plavutek? Kaj pa počneš?«”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

NJEMU, KI JE GOSPODAR NEBESNIKOV, V KATEREM POČIVAJO SVETOVI, NJEMU, KI VLADA DVONOŽCEM IN ŠTIRINOŽCEM - TEMU NEBESNIKU NAJ DARUJEMO ŽRTVE.

Eno najstarejših duhovnih in filozofskih besedil, ki predstavlja sintezo temeljnih staroindijskih naukov o spoznavanju, dojemanju, razumevanju in sprejemanju sebe, človeka, človeštva in sveta, tako snovnega, še zlasti pa nesnovnega, sveta onkraj fizičnih zaznav in omejitev. Upanišade so zapisane v obliki naukov, ki jih učitelj predaja svojim učencem, slušateljem, teh naukov pa še dandanes nismo usvojili, niti deloma, kaj šele v celoti. Svet jih dandanes potrebuje bolj kot kdajkoli prej.
Prevod iz sanskrta in razprava Petar Pavlović, prevod v slovenščino Ana Beguš.

V nagrajanem romanu Pogled Elif Shafak raziskuje temo telesne podobe in zaželenosti. Anonimna pripovedovalka, ženska s prekomerno telesno težo, in njen ljubimec, pritlikavec, ki se iz čistega kljubovanja postavlja na ogled kot model v slikarskem ateljeju, sta naveličana, da se za njima vsepovsod obračajo žaljivi pogled. Odločita se zamenjati vlogi. Moški stopi na ulico naličen, ženska pa si na obraz nariše brke. Kako močno lahko učinkuje prizma pogleda?

V njuno zgodbo pisateljica vpleta dve zgodovinski pripovedi: Soboljko, ki so jo v 17. stoletju v Sibiriji razkazovali kot spektakel grdobe, in La Belle Annabelle, katere osupljiva lepota je v osmanskem haremu privabljala poglede. Različni ljudje, tri dobe, podobna bolečina — biti videna ali viden na napačen način.

Romaneskno tkanje najbolj prepoznavne turške sodobne romanopiske je prepleteno s slovarskimi zapisi in zgodbo o nenavadni predstavo čudakov, ki se je odvila v Istanbulu konec 19. stoletja. Duhovito napisan roman prevprašuje ustaljene kanone in se igra s pojmovanji lepote in grdote, kot bi bilo oboje Rubikova kocka. Pisateljica v njem lahkotno preigrava vidike človeškega zaznavanja, potrebe po opazovanju in po tem, da smo videni, obenem pa na ganljiv način raziskuje škodo, ki jo lahko povzroči naša na videz nedolžna želja, da skozi pogled presojamo, sodimo in obsodimo soljudu. V dobi kričečih podob, umetne »inteligence« in velikih iluzij je roman še posebej aktualen.

“E-m-i-l-i-j-a. Že zna, poglej, s prsti piše po plastičnem kuhinjskem prtu. Tudi M-a-r-t-a že zna napisati in L-e-n-i, vidiš? Vse mu napiše, in čeprav Leni ne zna brati, njenim napisom sledi, kot bi bili neverjetno čudo.
P-l-a-v-u-t-e-k, napiše. »Edvard,« jo popravi Edvard. Tudi to zna, že naslednji dan.”

To je zgodba o morju. O skrivnostnem bitju in srboritih piratih. O Admiralovi črni hiši, za katero se govori, da jo naseljuje pošast, in o prijateljstvu, ki ga naslovna junakinja sklene s skrbničinim sinom, zaznamovanim z drugačnostjo. O Lučki, svetilničarjevi hčerki, ki se vsak večer, ko na zemljo lega mrak, povzpne po enainšestdesetih stopnicah, da bi prižgala luč v svetilniku. O nevihtni noči, ko gre vse po zlu. A predvsem o tem, da si zmožen biti več, kot si si kdajkoli predstavljal, da si lahko.

Govori: Iain McGilchrist

Znamenita knjige The matter with things: https://channelmcgilchrist.com/matter-with-things/

XXV. festival sanje

simpozij KAJ STORITI?

Igor Krivokapič | skladatelj, pisatelj, raziskovalec

Avtor besedila je vsestranski sovjetski in ruski bard, pesnik in pisatelj Bulat Šalvovič Okudžava (1924–1997)

Dve njegovi pesmi sta vključeni v antologijo protestne poezije iz vseh koncev sveta – od Palestine in Avstralije do Latinske Amerike in Slovenije. Pesmi upora in upanja, ki so jih z glasom in besedo pisali zatirani, pozabljeni in pogumni. Zbirka Iskra+, Sanje 2026.

Knjiga je na voljo tukaj

Video: D-SOUNDS