Najbolj popularno Članki

  • PISMO BRALCEM

    Drage bralke in bralci,

    stvari, ki se dogajajo v Sloveniji in v svetu, posebej na Zahodu, so tako nespodobne, barbarske in v ostrem nasprotju s poslanstvom knjige in temelji omike, da nam – jemlje sapo.

    Vse bolj nespodobno, neposredno »biometrično« vtikanje v zasebnost posameznika, ki ga izvajajo korporacije in banke, ki si domišljajo, da so vladarji sveta, samo zato, ker so zaradi naše neprevidnosti, naivnosti in neznanja »razvoj tehnologij« prisvojili in si ga zdaj obračajo sebi v prid, ker so zadobili vpliv nad posamezniki in posameznicami ter ta svoj vpliv poimenovale "vladni« pa »nevladni sektor". Vtikanje, ki nas obravnava kot potencialne prenašalce bolezni, zmikavte, teoretike terorizma in teroriste teorije, ali preprosto, teoretike, katerih vedenje in vedenje in mišljenje je treba na vsakem koraku nadzirati, da usmerjati, v skladu s »priporočili« , »pogoji poslovanja«, s »stroko«, tako, kakor »pamet« sproti iznajdeva in predpisuje izrojena pamet izgubljenega človeka.

    Od nas se pričakuje, da bomo opustili zaupanje v kulturo in omiko, spoštovanje lastnega uma in srca, opustili celo odločanje o ključnih odločitvah v svojih življenjih, o svojem mišljenju, celo o svojih telesih, da se odpovemo suverenosti kot posamezniki, kot družine, kot skupnost, da se odpovemo lastni izkušnji, izročilom in sanjam prednikov, celo da se odpovemo knjigam avtorjev (v zadnjem času posebej ruskih), kajti vse to naj bi nadomestili "profesionalci", ki so si nadeli zveneče mednarodne nazive, čeprav je vse kar je pri njih mednarodnega, njihova brezmejna neumnost, domisljavost in neodgovornost.

    Prevzeti od lastne oholosti in nekaksne moči, ki se utemeljuje na sili, ne opazijo, da so zgrešili življenje, da so zgrešili pot, in da v svoji neodgovornosti drsijo v brezno propada, in da za seboj skušajo povleči kar večino ljudi in življenja na Zemlji.

    Ali pa so presodili, da je moč tehnologij, ki so jih izmaknili demokracijam, tako vsemogočna, da je človek tako neznatno in nemočno bitje v primerjavi z ubogljivimi umetnimi »inteligencami«, da ga je mogoče stisniti v kot in ga naučiti kozjih molitvic  – in izvajajanja ukrepov po meri in volji vsemogočne gospode.  Mu pokazati, kako škodljivo, neodgovorno in neumno bitje da je, vselej deset korakov za razvojem, in za sto korakov počasnejši in manj zanesljiv od njihove »umetne pameti« – naj naredi karkoli, nikoli ne bo dovolj »smart«.

    V resnici v tem ni nič novega, tako so imperializmi spet in spet speljali ljudstva na pogubna stranpota sovraštva in nestrpnosti, o tem literarura izdatno priča, posebno literatura 20. stoletja, ki zaenkrat še ni izrecno prepovedana – pač pa le revidirana, pod očesom nove svete inkvizije, institucionaliziranih korporacijskih cenzorjev, ki barbarizmu in njegovi kosmati vesti pomagajo vzdrževati make-up racionalnosti, kulturnosti, strpnosti.

    V takšnih razmerah spoznavamo, da je izjemno pomembno, da se zavemo kdo smo, da si postavljamo meje, kaj sprejmemo in česa ne, kako bomo hodili lastno pot. Postavlja se vprašanje smisla in bitja našega dela, ki je ekonomsko, administrativno in duhovno pod vse večjimi in vse bolj brezobzirnimi pritiski.

    Pri Sanjah je to vprašanje kako zaščititi knjige in branje, katerim knjigam posvečati pozornost, za katere se boriti in jim utirati poti in stezice do bralcev. Dokler je to sploh še mogoče početi dostojanstveno, oziroma sploh početi, kajti vse kaže, da transhumanizem – ta moderna črna religija –  sovraži vsako suvereno obliko kulture, in to svojo prostaško naravo, vrhovnega arbitra cenzorja, vse bolj brezsramno uveljavlja, tako, da onemogoča pogoje dela, tiho in tudi povsem odkrito prepoveduje oglaševanje vsakršnih knjig, ki prinašajo razmišljanja in z njimi potencialne rešitve, ki lahko ogrozijo njegovo nadaljno prevlado, saj prinašajo zavedanje o tem, kdo pravzaprav smo, da je vsakdo od nas suvereno, avtentično, edinstveno bitje, ki ima ne le pravico, temvec dolžnost, da sam prevzema odgovornost in izbira lastno pot, ne glede na to, kaj mu narekujejo zunanje sile, ki so si nadele simbole brezprizivnih avtoritet.

     

    KNJIGE – NAŠE ZAŠČITNICE IN ZAVETNICE – NOVI NATISI IN PONATISI

    Sanje se seveda ne nameravamo odpovedati tej edini poti in spoštovanja načel omike, načel uma in srca, zato se resno posvečamo knjigam, ki pomagajo razumeti, kje se danes nahajamo Slovenci in Evropa, in zakaj smo prišli v tako globoko krizo in kako iz nje. Kar nekaj je knjig, ki gredo pošteno v nos vladajoči oligarhiji; denimo tiste knjige, ki jih je zapisal in objavil Eduardo Galeano Šola narobe sveta, in Otroci dni. In nedavno objavljena knjiga Umor Kristusa, preganjanega misleca, zdravnika in znanstvenika Wilhelma Reicha, v kateri pojasnjuje, odkod ljudem potreba, da ubijajo in zanikujejo temeljeni princip ljubezni in omike v sebi in s tem omogočajo ubijanje sebe in drugih.

    Iz ponatisa je prispel prvi zvezek izjemne knjige p. Karla Gržana Vstanimo, v suženjstvo zakleti, iz novega ponatisa pa smo nedavno prejeli tudi njegovo knjigo Krasni nori svet, bržčas največjo knjižno uspešnico leta 2022 v Sloveniji,  o kateri mediji skrbno molčijo. Obenem je ponovno na voljo tudi Karlijeva zimzelena uspešnica Le kaj počne Bog v Nebesih, ko je na Zemlji toliko trpečih – tokrat v broširani ediciji.

    Prejšnji teden smo na Knjigi obrazov objavili nedavno pridigo patra Karla. Posnetek je dosegel izjemen odziv, blizu 1000 poobjav in nekaj desettisoč ogledov. Pridigi lahko prisluhnite tukaj.  Na Prešernov dan bo pater naš gost v naši knjigarni. Jaz se ne grem te vojne bo prva prireditev Sanje ob čaju, pogovor bo usmerjal Gorazd Rečnik; ker je knjigarna premajhna za vse zainteresirane, jo bomo prenašali v živo an RTV Sanje.

    Tik pred izidom je tudi delo odvetnika Domna Gorenška Pisma iz distopije, v katerih podrobno tematizira pravne in geopolitične vidike procesov »globalizacije«,  v katerih je jasno prepoznati poteze svetovnega udara Črne internacionale (izraz si izposojam pri Tomažu Mastnaku) zoper demokracije sveta, kot izrazito vojno zoper človečnost.

    Tik pred Prešernovim dnevom končno izide tudi knjiga Srečka Kosovela Kriza človečanstva, v kateri pesnik jasno razpira mračnega duha, ki se vije nad človestvom (s prvo, drugo in sedaj tretjo vojno) in obenem osvetljuje pot iz brezna. »Društvo narodov je laž, kakor je laž narod. Angleži, največji zatiralci svojih kolonij, ne morejo glasovati za pravico.« »Do resnice in pravičnosti se bomo priborili, naj tudi kraljuje laž, kajti slabotnejša je od resnice, ki je zatirana, je laž, ki kraljuje. Resnica bo zakraljevala, vera v resničnost tega je vera, ki pospešuje razvoj človeštva.«

    Tu je Točka brez vrnitve  Matevža Lenarčiča, enega najboljših pilotov na svetu, pustolovca, ki je z najmanjšim letalom obkrožil svet. Tu so Zvezdne poti, ki jih na Zemlji odkriva pater Karel Gržan. Kakor na Nebu tako na Zemlji.  Tu je roman-svarilo Postaja enajst Emily St. John Mandel, v katerem razdela post-apokaliptične scenarije distopičnega sveta.

    Prav te dni smo iz tiska prejeli novi izjemni roman najbolj priljubljene latinsko-ameriške pisateljice Isabel Allende. Dolgi cvetni list morja je dejanje eksodusa iz frankistične Španije na krovu ladje Winniepeg pod vodstvom Pabla Nerude, kar je pesnik nobelovec imel za svojo največjo pesnitev. Tudi mi danes sanjamo o takšni ladji, pesnitvi. Ali bomo tudi mi morali bežati iz unije, ki je ukradla ime Evropi ali bomo Evropo zaščitili pred mračnimi silami Črne internacionale, ki se maskira v volstritovskega zlatega bika?
    Pravkar iz ponatisa pričakujemo tudi Isabelin roman Paula. Pa tudi Kosovelovega #Človeka – že peti ponatis zapored. Kakor so se nekoč partizani borili s Prešernom in Alamutom pri srcu, tako se danes borimo s Kosovelom.

    Iz tiska sta pravkar prispela tudi sijajni domišljijski roman Neila Gaimana Anansijevi fantje in knjiga Karma Sadghuruja.

    Že v kratkem pa pričakujemo tudi izid najnovejše uspešnice Elif Shafak Otok pogrešanih dreves. Pred izidom je končno tudi roman Ali Smith Zima ter romaneskni prvenec, ki je Orhana Pamuka ponesel v višave najbolj branih pisateljev Novo življenje. V zaključni redakciji so tudi romani Kima Stanleya Robinsona Ministrstvo za prihodnost, zgodbe ruske avtorice Alise Ganieve Salam, Dalgat!  ter roman Pomlad iz cikla štirih letnih časov Ali Smith.

    Še v tem mesecu Sanje načrtujemo selitev na nov spletni portal, v kratkem bomo objavili tudi portal za rastoči program RTV Sanje.

    Tudi knjigarna Hiša sanjajočih knjig se pripravlja, da bo v teh trdih časih še naprej v oporo vsem nam.

    Če želite in si lahko privoščite, da nas finančno podprete, to lahko storite tukaj.

    STRAH JE VOTEL, OKROG GA PA NIČ NI

    Pomembno je, da se polno zavemo pomena starega slovenskega pregovora, da je strah pravzaprav neobstoječ: »je okrogel, znotraj votel, okrog ga pa nič ni«.
    Šele pogum je tisti, ki življenje omogoča in osmišlja. Morda še nikoli ni bilo tako pomembno, da se tega zavemo, da prepoznamo ničevost kroga oligarhije, ki »so znotraj votle, okrog pa jih nič ni«, da uvidimo njihovo odvečnost življenju in biti, da jim priznamo njihov nič in ničeboist, da jim prenehamo slediti, jih upoštevati, da se prenehamo ustavljati pri njih, da jih pustimo za seboj,  da opustimo iluzije, s katerimi skušajo na vse pretege hipnotizirai sebe in vse okrog sebe.

    V tem nam je lahko v dragoceno pomoč tudi knjiga Strah in pogum Edvarda Kocbeka, knjiga, ki je segla globoko v temo človeka, da bi jo razkrila ... razprla pogled v temo, ki ga lahko vzdrži le pogumni, prebujeni človek.

    Naj zaključim z mislijo Srečka Kosovela:

    Novo človečanstvo vstaja. Kaj, če prihaja iz nižin?

    Ponižano je bilo! Kaj, če prihaja iz dna? Oskrunjeno je bilo! Kaj, če prihaja z nevihto in strelami? Tlačeno je bilo!

    Samo eno je … da prihaja, da le prihaja! Kaj, če prihaja preko mrličev? Sila življenja je v njem. Sila, ki smrti kljubuje.

    Odprite okna! Nevihtni zrak prihaja v sobo, novo vzdušje nastaja, polno ozona, polno krepkega zdravja! (Ozon prihaja od borov!)

    Odprite okna, odprite duri: Novi človek prihaja. [Vsi mehanizmi morajo umreti! Novi človek prihaja!]

    Poklonite se njegovemu trpljenju, pokleknite pred njegovim ponižanjem, pozdravite njegovo silo. (Zanj je bilo trpljenje – radost, ponižanje – poveličanje, sila – vstajenje.)

    Vsi mehanizmi morajo umreti!

    N o v i    č l o v e k    p r i h a j a !

    Preberi več

Najnovejši članki

  • PISMO BRALCEM
    Drage bralke in bralci, stvari, ki se dogajajo v Sloveniji in v svetu, posebej na Zahodu, so tako nespodobne, barbarske in v...

Najbolj popularno

  • PISMO BRALCEM
    Drage bralke in bralci, stvari, ki se dogajajo v Sloveniji in v svetu, posebej na Zahodu, so tako nespodobne, barbarske in v...